Jisas yawale nu 12pla aposel painri
(Matyu 10.5-15; Mak 6.7-13)
9
Jisas youw nu 12pla aposel woneni,
ka yali namba ka kelo fai nu ese nuꞌpole opola fafaile ka nemplekurune pinuma empo nenrinine ese nemei uporo kore.
2 Ka wu yawale nu painri noplo mi empo kingdom empo God ka yemplekuruye pinuma empo nenrinine ese nemei uporo kore.
3 Ka wu yirengkle nu nanrona,
“Pone ese fei puna ompla wongke empo pone pire paipi.
Pone ese fei pungkam ompoi,
puna ilo fai pone perile paraipe,
pungkam ompla ploli fai pone pope,
romaula ka ompla papli wongke kore.
4 Mow empo pone paipi paplipe namo,
pone ese pakle paipe paiyi la pone pire pupone taun namo.
5 La nu uma empo mokoi namo fei numale pone,
pone ese konsamo pelefu rew fum ponenia namo empo pone pire pupone taun nunini sa ese yuku nu nale fafaile empo none isi nangkene empo fei nupu mi empo God.”
6 Nanrona fane nu aposel painri mow mow noplo miuporo empo Manawamo ka nemplekurune uma empo nenrinine nemei uporo kore.
7 Empo Herot yopali mokoi namo,
wu yupu mi empo ommo Jisas yangkeye namo,
ka wu wola mingklari,
empo fika uma plai nire nanrona wu Jon Baptais,
mana empo ri pu ro yemei kore.
8 Nu uma plai nire nanrona Jisas wu sanro Elaija empo yolowi kore ka plai nire nanrona Jisas sanro profet wongke empo isi karo yemei kore.
9 Herot yire nanrona,
“Ki kirengkle nu naule mongkoma empo Jon fane wu ri pu,
ka mana empo nu noplo mi mingklari wu namo,
wu sa fina?”
Ka wu yapu Jisas yire fai ese yulu wu.
Jisas yali ommo fai none nu uma 5,000 nakle pinkongkom noneni
(Matyu 14.13-21; Mak 6.30-44; Jon 6.1-13)
10 Empo nu aposel noloni kore,
nu noploni Jisas mi empo ommo none nangkene.
Ka wu yumale nu yakle painri nupole nu pinuma namo ka none nro painri taun Betsaida.
11 Ka pinuma mingklari nupu nanrona wu ese paiyi mokoi namo fane nu nupene wu.
Wu woluporo nu pinuma noloni ka wu yirengkle nu mi empo kingdom empo God,
ka wu yemplekuru nu uma empo nenrinine nemei uporo.
12 Moul yire namkurela nu 12pla aposel noloni Jisas ka nireni wu nanrona,
“Yene yirengkle nu pinuma painri mokoi pitirpitiri empo nene eklene mee sa nu ese napule ommo fai ese no ka koii fai ese nile.
Empo fika koii mee uma onnele ka ommo re onnele.”
13 Ka Jisas yirengkle nu nanrona,
“Pone nro ese pali nu ommo fai none sa nu ese no.”
Ka nu fai nireni wu kore,
“Mu muna bret 5pla ka firela plainrane nro.
Nanrona fane mu ese muna romaula maimpi ka muꞌpu ommo empo fai none,
empo pinuma namo.”
14 Nu nire nanrona empo fika,
nu pinuma mingklari naine mele,
namba empo nu uma mana nro sa resuklu 5,000.b
Ka Jisas yirengkle nu disaipol woneni nanrona,
“Pone pirengkle nu painri ninan nai 50 50 uma.”
15 Nu disaipol nangke yukaine empo wu yirengkleye ka nu pinuma nai.
16 Jisas yuna bret 5pla ka firela plainrane ka wu yinrapali nemi riri ka yire uporo God ka yekli bret ringklene firela.
Ka wu yaliye nu disaipol ese nepi nali nu pinuma.
17 Nu pinuma namo no ommo namo paiyi la nu nemrengkini ka ommo ploli naine.
Nu disaipol nirile ommo ploli namo ka naile paiyi la 12pla nekela wamo imeli.
Pita yire mi alwone nanrona Jisas wu sa Krais
(Matyu 16.13-19; Mak 8.27-29)
18 Kaire wongke,
Jisas wonekere paiyi yesapuye ka nu disaipol woneni naine ka wu yalile nu nanrona,
“Nu pinuma mingklari fai nire ki sa fina?”
19 Ka nu nireni wu nanrona,
“Plai nire yene Jon Baptais,
plai nire yene Elaija,
ka plai nire nanrona yene profet wongke empo isi ka yemei kore.”
20 Ka wu yalile nu disaipol kore,
“Ka pone sa pire ki sa fina?”
Ka Pita yireni wu,
“Yene Krais empo God.”
21 Ka Jisas yali nu mi kelo nu ese fei nireni mana wongke mi mee.
22 Ka wu yirengkle nu nanrona,
“Auna empo Mana ese yungkam eni mingklari ka nu uma wamfafai ka nu bikpris ka nu uma empo namalene lo ese kuma nane wu.
Ka nu uma ese nufu wu ri ka kaire plainrikera se wu ese yemei kore.”
23 Ka wu yirengkle nu disaipol nanrona,
“La mana wongke yire yupene ki,
wu ese kuma yane ommo empo wone fai wolaye ka yongkole ilo kruse woneni ningki kaire ka yupene ki.
24 La mana samo wolaye laip woneni,
laip woneni ese fafaile.
Mana empo fei samo wolaye laip woneni,
ka yupene ki,
laip woneni ese uporo.
La mana samo wolaye ommo ese yangke wone aiyem,
mana namo ese fafaile.
Ka mana fina empo samo wolyumalo ommo ese yangke wone waiye uporo ka yupene ki,
mana namo ese waiye uporo.
25 La mana wongke fei bilip ka yunali ommo empo pike mee sa wu ese waiye fafaile,
kingke ommo namo ese saimolo wu rongkele?
26 La mana wongke yum ki ka mi kinini,
Auna empo Mana wu re ese yum mana namo empo wu yolowi plau noula wamo empo wone ka noula wamo empo Nangka woneni ka empo nu holi ensel.
27 Ki kire mi alwone pone nanrona,
plai empo pone paipe mee sa ese fei wampane rili,
pone ese na paipe ka pone ese pulu kingdom empo God se.”
Ungklama empo Jisas wongkeni
(Matyu 17.1-13; Mak 9.2-13)
28 Jisas yoplole mi namo pekimo,
resuklu 8pla kaire se wu yumane Pita,
Jon ka Jems nane wu painri panri koii alwola fai wu ese yesapu.
29 Empo wu waiye yesapuye,
ungklama empo wu wongkeni ka ommo papli empo wu yaileye namo wowyane ka rarine.
30 Ai!
Mana plainrane nane wu neli ka noplo mi.
Mana plainrane namo,
sa Moses yane Elaija.
31 Wuyane neli plau ali wamo empo heven ka nane Jisas noplo mi.
Nu noplo mi empo ommo ese napale nale empo wu paiyi Jerusalem ka ese yupone pike mee.
32 Pita yakle wone plai nama samo nolole nire nile nama fane nu nama yuforo,
ka nu fai nama peplere kore,
nu nulu ali wamo empo Jisas yane mana plainrane nane wu neline.
33 Empo mana plainrane namo nire nupone Jisas,
Pita yireni Jisas nanrona,
“Manwamo,
namo sa uporo empo mu mawe yene maime mee.
Yene yire sa mu ese meꞌre mow aula plainrikera,
wongke yeneni,
wongke Mosesni ka wongke Elaijani.”
Pita yoplo mi namo ka wu fei namale ommo empo wone yoploye.
34 Empo Pita yireye mi namo,
kupu yolo ka yuforoye nu ka nu nemnum.
35 Ka mi mongkoma empo mana wongke yoplo wiye kupu ka yire nanrona,
“Mana namo sa ki Auna,
ki kone kem wu ese yangke ommo kinini.
Pone konsamo pupu mi wunini.”
36 Empo mi namo pekimo,
Pita yane disaipol plainrane nulu Jisas wonekere nro yeliye.
Nu disaipol plainrikera namo nuna mi namo yeye none nro ka fei noploni mana wongke ommo empo none nulune.
Melaula empo opola fafaile fai yisyoliye wu namo yemei uporo kore
(Matyu 17.14-21; Mak 9.14-29)
37 Moulpeplere Jisas yakle disaipol plainrikera nolo koii alwola ka nu pinuma mingklari noloni nane Jisas.
38 Mana wongke empo yakle nu pinuma mingklari naine namo youw ka yire nanrona,
“Tikse,
ki kili yene ese yolowi yulu ki auna se,
wu sa mela wokeranro kinini.
39 Opola fafaile fai yinapouweye wu ka faflai yangke mi ka fai yangke nale folwori ka rofo ala fai yumaloye wu nelreꞌfa.
Opola fafaile namo fai yisiyoli nalpapli wunini,
ka fai yeye nanrona ka fei fai wampane yuponeye wu.
40 Ki empo kalile nu disaipol yeneni fai ese nuꞌpole opola fafaile empo nenene wu,
nu nangke ka fei nuꞌpole.”
41 Ka Jisas yire kore nanrona,
“Pone pinuma empoleme fei fai bilippe ka pone re fai paipipe rokoi wongkwongkeni.
Ki ese fei kape pone maime ka kungkam eni poneni.
Yene yuna yene auna yane polopi ki.”
42 Empo mela namo yolowiye Jisas,
opola fafaile namo yinapouwe mela kore ka yurome wu firpowe pike ka nalpapli wunini folwori.
Ka Jisas yenre opola fafaile namo yupone wu ka yangke mela namo uporo kore.
Ka Jisas yane mela paiyi kore wone nangka.
Jisas fai yire kore nanrona wu ese ri
(Matyu 17.22-23; Mak 9.30-32)
43 Ka nu pinuma mingklari namo wolnipanri kelo wamo empo God.
Empo nu pinuma namo noplole mi mingklari ommo empo Jisas yangkeye,
wu yirengkle disaipol woneni nanrona,
44 “Pone samo pupu,
mi empo ki kirepike pone:
Auna empo Mana nu ese nane wu paiyi mew wola empo nu uma.”
45 Ka nu fei namale mi namo empo wu yirengkleye.
Manawamo peki yina mi nomu namo fai nu ese fei namale.
Ka nu nemnum fane fei naline Jisas ese yoplo yukule nu.
Fina ese waiye yukaine manawamo
(Matyu 18.1-5; Mak 9.33-37)
46 Nu disaipol empo Jisas naine nopu mi nire fina ese paiyi risi none.
47 Empo Jisas yulu ommo empo nu wolane namo,
wola wu yeire melaula wongke ka yirane wu yeli rere wone.
48 Ka wu yirengkle nu nanrona,
“Mana empo yupuye mi kinini ka yangke uporo melaula mee,
wu yangke uporo ki.
Ka mana empo yangke uporo ki,
ese yangke uporo mana empo yire ki koloki.
Ese yukaine mana empo fei yuna noula wamo,
mana namo wu ese yem noula wamo yumalo nu uma.”
49 Ka Jon yireni Jisas nanrona,
“Manwamo,
mu mulu mana wongke fai youwye noula yeneni ka yuꞌpoleye opola fafaile ka mu mire mi maule wu empo fika wu seke fai yakle mu mupeneme yene.”
50 Ka Jisas yireni wu nanrona,
“Pone fai mi paulepe wu,
empo fika mana fina empo fei ouwyire pone,
mana namo wu sa pone oikenra.”
Nu Samaria fei woluporo Jisas
51 Ekleneye fai God ese yem Jisas pari heven,
nanrona fane Jisas samo wolyapa yire pai pari Jerusalem.c
52 Ka wu yirengkle nu uma nuna mi risi painri.
Nu painri mokoi wongke empo Samaria ese nemplekuru ommo fai wu ese yolowi.
53 Ka nu uma empo mokoi namo fei samo woluporo wu empo fika wu yire wu ese paiyi Jerusalem.d
54 Empo disaipol plainrane Jems yane Jon nulu ompla namo,
wuyane naline Jisas nanrona,
“Manawamo,
yene wola rongkele,
mu ese mouw niꞌpi yolo heven ka yolo yupole nu wee,
onne?”
55 Ka Jisas yenmaire ka miyufona wuyane,
56 ka nu painri mokoi wongke.
Rokoi fai nupenene Jisas
(Matyu 8.19-22)
57 Empo nu painrine rokoi,
mana wongke yireni Jisas nanrona,
“Mokoi mingklari empo yene paiyiye ki re ese kupeneke yene.”
58 Ka Jisas yireni wu nanrona,
“Ampala fai nilene mow noneni,
ka rora fai nilene koli noneni,
ka Auna empo Mana koii empo wu fai wiyeye sa onne.”
59 Ka wu yireni mana wongke nanrona,
“Yupene ki.”
Ka mana namo yireni wu nanrona,
“Manawamo,
yene yire sa ki ese kaiki kiꞌna aina kinini se.”
60 Ka Jisas yireni wu nanrona,
“Nu uma empo rili pu ese niꞌli none kore,
yene paiyi ka yirengkle mi empo kingdom empo God.”
61 Ka mana wongke kore yireni Jisas nanrona,
“Manawamo,
ki ese kupene yene.
Yene yire sa ki ese kaiki kakle kone oikenra malole mew se.”
62 Ka Jisas yireni wu nanrona,
“Mana yuna ommo kinini ka fei samo yuluye rokoi sa wu na wolyapaye ommo empo pike,
wu sa fei resuklu ese yuna ommo empo kingdom empo God.”