Miuporo
Mak
Yeꞌre
Jon Baptais yoplo mi Miuporo
(Matyu 3.1-11; Luk 3.2-16; Jon 1.19-28)
1
Naimele sa emen empo miuporo empo Jisas Krais Auna empo God.
2 Profet Aisaia isi yeꞌre mi namo yoplo rokoi rongkele ese mi empo Jisas Krais namo ese yemei.
Wu yeꞌre mi empo God nanrona,
“Yene yupu.
Ki ese kawane mana wongke ese yungkam mi kinini ka wu ese paiyi risi yene ka yemplekuru rokoi yeneni.
3 Mi mongkoma empo mana namo waiye mokoi maipon aupenro namo yangke mi kelo ka yire mi nanrona,
‘Manawamo ese yolowi,
nanrona fane pone ese samo pemplekuru rokoi wunini.
Pone ese samo pemplekuru rokoi fai wu ese waraiye.a’ ”
4 Ka mi namo profet Aisaia isi yeꞌre namo,
sa alwone ka yemei alele pu.
Jon mana fai baptaisimye pinuma namo.
Wu yemei mokoi maipon aupenro,
ka wu yoploye mi nu pinuma mingklari ese nenmaire wolpuna ka nupone ommo fafaile mingklari nu fai nangkene namo ka nem baptais,
ka God ese yuꞌpole ommo fafaile mingklari nu isi nangkene.
Jesus is Baptized (Mak 1:4-11)
5 Pinuma mingklari empo mokoi mingklari empo provins Judia ka pinuma mingklari empo taunwamo Jerusalem namo fai painrine ka nupu mi empo Jon.
Ka nu fai nouwmane nale fafaile noneni ka Jon fai baptaisimye nu nupi Jordan.
6 Jon fai yana ommo papli empo nu nei kamel para,bc
ka wu fai yiperi let empo nu nalku ommo kulu papli.
Ka wu fai woye rala ka ani amu.
7 Ka wu yoplo mi ka yirengkle nu pinuma nanrona,
“Mana fina ese yolowi wairu ki namo,
kelo wunini ese rikepone kelo kinini.
Nanrona fane ki fei resuklu ese kangke ommo nanrona yukaine uma yaimali nro fai nangkene,
fai nekli fufula ka neingklo alpela empo yeye sandel wunini.
8 Ki baptaisim pone mii siwolenro,
ka wu ese baptaisim pone Holi Spirit.”
Jon Baptaisim Jisas
(Matyu 3.13-17; Luk 3.21-22)
9 Empo taim namo,
Jisas yupone taun Nasaret empo distrik Galili ka yolowi.
Wu yolowi plele Jon ka Jon baptaisim wu nupi Jordan.
10 Empo Jisas yingklipalo nupi ka yemei,
wampane nro wu yulu nemi feingkyane ka Holi Spirit yolo wu yukaine rora ufu.
11 Ka mi wongke yolo heven yire nanrona,
“Yene auna kinini.
Ki fai samo wolake yene.
Ka wolpuna kinini aiyem yene wamo.”
Satan yengkali Jisas
(Matyu 4.1-11; Luk 4.1-13)
12 Ka wampane nro Holi Spirit yawane wu paiyi kei mokoi maipon aupenro.
13 Ka wu waiye resuklu 40pla kaire koii maipon aupenro empo koii uma fei fai nainene.
Ka empo taim namo,
Satan yengkali wu.
Empo koii namo wu waiye plau ommo kulu amun.
Ka nu ensel nopane wu.
Jisas yangke ommo woneni distrik Galili
(Matyu 4.18-22; Luk 5.2-11; Jon 1.35-42)
14 Empo nu nina Jon pali kalabus se,
Jisas paiyi plele distrik Galili ese yoplo miuporo empo God.
15 Ka wu yirengkle nu nanrona,
“Taim God wone isi yina namo,
sa yolowi pu.
Kingdom empo God sa yolowi eklene pu.
Pone ese penmaire wolpuna ka bilipim miuporo.”
Jisas youw uma 4pla ese nupene wu
16 Empo wu paiyi piyowa empo fun Galili,
wu yulu Saimon yane ino Andru.
Wuyane mana fai ningkirpanrone net fun.
Wuyane fai nangke bisnis empo firela.
17 Ka Jisas yireni wuyane nanrona,
“Yenyane polopi ka pupene ki.
Ki ese kangke yenyane ese pengke uma nupene ki yukaine mana fai yingkapalo aworu ka yingkineri firela.”
18 Ka wampane nro,
wuyane nupone net wonyaneni ka wuyane painri nupene wu.
19 Wu asa paiyi ka wu yulu Jems,
auna empo Sebedi,
yane ino woneni Jon.
Wuyane nainene bot ka nalkunone net wonyaneni.
20 Empo Jisas yulu wuyane,
wampane nro wu youw wuyane.
Ka wuyane nupone nangka wonyaneni Sebedi yakle nu uma fai nangkene ommo woneni naine bot ka wuyane painri nupene Jisas.
Jisas yuꞌpole opola fafaile waiye mana wongke
21 Nu painri taun Kaperneam.
Ka kaire empo Sabat yolowi,
Jisas paiyi mow koli ka wu yereri wok woneni wona yukule nu pinuma mi empo God.
22 Ka empo nu nupu mi wunini,
nu ke wolnipanri mi wunini,
empo fika,
mi empo wu yoplo ka yukuleye nu namo,
fei yukaine nu tikse empo lo fai nangkene,
onne.
Wu yoplo yukaine mana empo yuna noula ka kelo.
23 Ka empo taim namo,
mana wongke yakle nu naine mow koli namo,
opola fafaile fai konraloye wu ka wu kaiwa mi kelo ka yire nanrona,
24 Jisas empo taun Nasaret,
yene yire yefele mu?
Anro yene yolowi ese yangke fafaile mu wee?
Ki namale pu yene fina.
Yene mana holi empo God wone yawane yene yolowi.
25 Ka Jisas yenre opola fafaile namo ka yireni wu nanrona,
“Yene misarulu ka yupone wu.”
26 Ka opola fafaile namo yenyuye mana namo ka yangke mi kelo wamo ka yupone mana namo.
27 Pinuma mingklari nulu ommo namo ka nu ke wolnipanri wamo ka niflipanro noplo none kore nanrona,
“Ompla mee sa yemei rongkele?
Mi mee sa keklepe,
wu yoplo mi yukaine mana yuna noula wamo.
Empo wu yoploye nu opola fafaile nu fai nupu mi wunini.”
28 Ka wampane nro mi empo ompla Jisas yangkeye namo,
yopli ka powpaiyi mokoi mingklari empo distrik Galili.
Jisas yemplekuru Saimon Pita puli moka empo yenriye
(Matyu 8.14-15; Luk 4.38-39)
29 Empo Jisas yakle nu uma plai nupone mow koli ka nolo painri mow empo Saimon yane Andru.
Ka Jems yane Jon re nakle painri plau.
30 Saimon puli moka empo nale raulo ka yenri wiye mow monre.
Ka empo Jisas yakle nu noloni plele mow namo,
wampane nro nu nireni Jisas empo pin namo.
31 Ka Jisas paiyi yulu pin namo,
ka wu yuna mew wunini ka mewmew wu yemei yeli.
Ka yenri wunini pekimo rongka wu yumalo ommo fai nu ese no.
Jisas yemplekuru pinuma mingklari empo nenrinine
(Matyu 8.16-17; Luk 4.40-41)
32 Empo kaire paipaloye yire namkurela nu uma numale nu pinuma empo nenrinine ka nu uma empo opola fafaile fai konraloye nu noloni Jisas.
33 Uma mingklari empo taun namo nupone mokoi noneni ka noloni nemnoku naine eklene mouw rama.
34 Uma mingklari namo empo nenri wongkwongkeni,
fane Jisas yemplekuru nu ka wu yuꞌpole opola fafaile mingklari.
Ka nu opola fafaile namo sa namale wu pu,
nanrona fane wu mi yaule nu ese fei noplo mi wongke.
Jisas paiyi distrik Galili
35 Ningkinamnole kurelplau Jisas yemei ka palo moile.
Wu yupone taun namo ka paiyi koii wongke empo nu uma fei nainene ka wu waiye yesapuye.
36 Nanrona fane Saimon yakle nu foli woneni painri napu wu.
37 Ka empo nu nane wu,
nu nireni wu nanrona,
“Uma mingklari wamo wona napune yene.”
38 Ka Jisas yirengkle nu kore nanrona,
“Mone ese maimpi mokoi pitiri plai empo naine eklene namo se,
fa ki ese koplo mi empo God nu mokoi namo.
Ki koloki mele fai kangke ommo namo.”
39 Nanrona fane wu waraiye mokoi mingklari empo distrik Galili ka wu paiyi mow koli empo nu ka wu yoplongkle nu mi empo God.
Ka wu yuꞌpoleye opola fafaile fai konraloye plai empo nu.
Jisas yemplekuru mana wongke empo lepro
(Matyu 8.1-4; Luk 5.12-16)
40 Mana wongke empo lepro yolowi wu ka yekli fufula ka wili plau wolyaule ka yire nanrona,
“La yene wola yire,
yene ese yangke nalpapli kinini namkile kore.”
41 Jisas wolyaule wu wamo ka mew raune wu ka yireni wu nanrona,
“Ki kire kemplekuru yene.
Naimele nalpapli yeneni ese namkile kore.”
42 Ka wampane nro lepro namo yupone wu ka nalpapli wunini fai namkile kore.
43 Ka Jisas yawane wu wampane yupone mokoi namo,
ka wu yane mi kelo wu nanrona,
44 “Yene samo yupu,
yene fai yireni mana wongke empo ompla namo.
Sa nenrape!
Yene paiyi ka yulu pris empo tempol ka yukune wu nalpapli yeneni.
Ka yene ese yangke ofa yukaine lo empo Moses yeꞌreye nu uma ese nemei namkile kore.
Empo yene yangke nanrona,
nu pinuma ese namale nanrona nalpapli yeneni namkile kore.”
45 Ka,
mana namo paiyi ka yoplo mi alele empo ompla namo empo mokoi mingklari wu paiyiye.
Nanrona fane Jisas ese fei paiyi waraiye moile alele empo taun ka nu uma ese nulu wu.
Nanrona fane wu fai waiyeye mokoi pitir pitiri empo nainene ai empo uma fei fai nainene.
Ka,
nu uma empo mokoi wongkwongkeni ke noloni wu mokoi empo wu waiyeye namo.