Cha Pol kanoi mataimon pako Jerusalem
21
Yah kope kememeiy aro hetman tah kemaro sip,
yah sip-a koturukeki yah kemi parara kenomi revo ailan Kos.
Kope uri,
kemiparara kenomi ailan Rodes yah kope kenomi keremiki revo mataimon Patara.
2 Boko vemona,
kemipirikeu sip-a raꞌa korao noparara nonoi distrik Fonisia.
Yah kemaro moiy sip vemona tah kemiparara kenomi.
3 Kope parara kenomi yah kemipirikeu ailan Saiprus,
tah kemawemomo kenomi moho paraꞌa saut vo.
Yah kope kenomi keremiki provins Siria yah kemirinko mataimon Tair.
Ku vo korao veka,
sip-a korao kago norunako mataimon vemona.
4 Yah kenomi kemiyarai Kristen,
tah kekemi mataimon vemona konoi kuiniari revo umo 7-pla.
Holi Spirit-a awirai-a kwirai roiy Kristen,
tah chirai poa Cha Pol veka beya kuiniari nanoi Jerusalem vai.
5 Taim sip-a korao norereu mataimon Tair yah noparara,
bo vemona kememeu yah kemute kenomi.
Yah aro Kristen awere om na me yei,
kekomemi kenomi mataimon upuoꞌo.
Yah kope,
keromi moho nao ika tah ouku kemitumeriki minia tah beten-a kemao.
6 Yake awei eno kemarai varuvaru,
yah memi kemaro sip yah kope yei kekope varu oꞌro yei.
Profet Agabus ava kairai roa Cha Pol vere Sisaria
7 Yah kope mataimon Tair emo kememeu yah kenomi kemaporuki mataimon Tolemes.
Yah eno kemarai miꞌiy Kristen,
tah kekemi miꞌiy umo moikera.
8 Kope uri kememeu mataimon Tolemes,
yah kope kenomi kemaporuka mataimon Sisaria.
Yah kenomi kekemi oꞌro ya Cha Filip,
bia emo ya awirai neman ya God-a inia kairiraiꞌvo roiy aro bombiam.
Bia emo,
ya raꞌa yei beya 7-plaa inia kialpim yei aposel.
9 Me bom 4-pla kerekeri riya,
beya am-a kererunaiy vai,
awirai ya God-a inia keyiriraiꞌvo veka profet.
10 Kekemi Sisaria umo kereprumo nami,
yah kope profet raꞌa awoꞌo ya Cha Agabus,
karereu distrik Judia tah kararo Sisaria.
11 Kakai rimi yah let ya Cha Pol kako tah kom re eno ya veku katroronare.
Yah kope kairai veka,
“Holi Spirit-a kwirai veka,
‘Pasin vemona,
aro Juda vo Jerusalem va netroronaka aka vo let yah kope neperiakipe poiy enopeꞌe yei aro voro beya kiave Juda vai.’ ”
12 Taim awirai vemona kemirivo,
tah memi awei aro bombiam vo mataimon pako vemo,
inia awirai-a kemirai kemimomo naka Cha Pol vora beya nanoi Jerusalem vai.
13 Kope Cha Pol kairai veka,
“Korao veka rope tah inia kopuro yah rimoꞌo nena kotaipo poaka?
Nena beya kanaririnoiy netroronana,
yah narani mataimon pako Jerusalem vai.
Ku vo korao veka nena awoꞌo ya Biapako Jisas-a kanavoko nake.”
14 Taim inia kemiyara veka Cha Pol kakupuana poaka karao nonoi,
yake beya awirai-a inia kemirai naka vova vai.
Yah kope kemirai veka,
“Arape Biapako karao narao,
kuiniari nokamap.”
15 Umo ovu kerenoriki yah kope ava kemavekana tah kemute kekome mataimon pako Jerusalem.
16 Yah yei disaipel ovu kekepi Sisaria emo kenopi pomi minia.
Keko memi kenomi oꞌro ya Cha Nason,
yah kekemi miya.
Bia emo,
boko ya Saiprus,
ya kave disaipel ya Jisas atoke.
Cha Pol kanoi kareiki mataimon pako Jerusalem
17 Taim keremiki mataimon pako Jerusalem,
aro Kristen-a ovakoroi romi poaka yah keko memi.
18 Kope uri,
Cha Pol kanoi romi vora napirikeiya Cha Jems.
Taim vemona aro hetman rere sios minia kekape kekepi vemona.
19 Yah Cha Pol umonai neman-a karao roiy.
Yah kope awirai-a kairai kaveroro revo rore ao koka God-a kararerare eno peꞌe ya taim awirai ya God-a inia kairiraiꞌvo romoiy aro bombiam voro beya kiave Juda ero.
Hetman-a chirai poa Cha Pol nanoi tempel
20 Taim aro hetman-a awirai vemo kerivo,
awoꞌo ya God-a kiavoko nake.
Yah chirai poa veka,
“Raꞌai,
namayara,
aro tausen bombiam vo Juda kebilip pova veꞌen Jisas,
tah keropi kupuana po revo lo ya Cha Moses yah pava inia kepekeu.
21 Toh kope aro ovu chirai poiy poma veka,
‘Cha Pol kairai roiy aro Juda kekepi romoiy aro voro beya kiave Juda ero,
va beya pava nepekeu lo ya Cha Moses vai.
Inia kairai veka,
“Beya tava nopeiyoro me mopu vai.
Yah pasin tora ero,
beya pava nopekeu vova vai.” ’
22 Kemiyara veka,
va awirai-a nerivo veka kakame veni.
Toh va arape nemao?
23 Boh norao veka,
ao vemona kemirai va namao.
Beyo 4-pla memi kekepi,
promis-a rava kepao piya God.
24 Mema va beyo 4-pla vemo namako yei,
yah awei va pava nopekeu pasin vo nopu niniu piya ine ya God.
Ao raꞌa minia,
ao vo ofa namuna vora chapeꞌe yei nepupari.
Ao vemona namao vora aro koka kuiniari neyara veka awirai kanapo aka ve chirai poma ke.
Yah kuiniari neyara veka mema minia pava inia kamekeu lo.
25 Kope yei aro voro beya kiave Juda ero,
kebilip pova Jisas.
Pas-a kemeꞌe konoi roiy veꞌen,
yah kemirai moiy ro awirai titja kemititi moikera ero.
Kemirai moiy beya kuiniari akorom vemo beyo ofa kepao poiy god giaman,
tah ame noo kerinia yah ame opo kepeitororo beya nepa vai.
Yah raꞌa vo minia,
beya pasin pamuk-a nepao vai.”
26 Kope uri,
Cha Pol beyo 4-pla vemona promis-a kepao piya God emo kako yei.
Yah pasin vo neniniu piya ine ya God awei karao.
Yah kope Cha Pol kanoi tempel are vora nairai roiy aro pris veka umo veka rope va neniniu yah ofa moike moike yei va nepuna nekape.
Kiavia Cha Pol
27 Kope taim umo 7-pla korao nobaunki,
aro Juda kekape provins Esia kepirikeiya Cha Pol karoi are vo rei vo tempel.
Yake kepao aro bombiam koka riva kokokore nai rova Cha Pol yah kenopi kiavia.
28 Yah chepi pako veka,
“Mopu aro vo Israel,
nopu helpim memi.
Bia vemona inia skul-a karao roiy aro bombiam prumo rere boko koka vora pianepari pomi yah lo ya Cha Moses tah vo tempel vemona minia.
Yah raꞌa vo minia,
kako yei Grik-a kekape reiy are vo tempelb yah kepao bo ya God-a beya koniniu ri ine ya God vai.”
29 Ku vo awirai vemona koraka,
titja kepirikeiya Cha Trofimusc vo mataimon Efesus kakei riya Cha Pol mataimon vemona,
tah kepitoro veka Cha Pol kako ya kakai kakei rei are vo tempel.
30 Kope aro bombiam-a awirai vemona kerivo tah aro bombiam koka vo Jerusalem keririkope toro,
yah aro bombiam-a kepraprara kekape keopokeu.
Kiavia Cha Pol yah keraipaka kanoi rei upuoꞌo vo tempel,
yah bererenki reiy kamo vo tempel-ad ketipetipe.
Soldia vo Rom-a keko ya Cha Pol
31 Taim inia kepieya Cha Pol vora narai,
kope ofisa kanoi roiy soldia vo Rom-a cha ero,
awirai-a karivo veka,
“Aro prumo vo mataimon pako Jerusalem ketove tove tah roma inia kepao.”
32 Yah kope kavariko bereren tah soldia awei ofisa kako yei yah keprara keparo bo vemona aro bombiam-a roma va kepao emo.
Yah kope aro Juda kepirikeiya ofisa awei soldia,
yah kepepeiya Cha Pol yah beya kepieya vova vai.
33 Yah ofisa kanoi roiy soldia cha ero,
kakai kakuke yah kavia Cha Pol,
tah kairai roiy soldia sen riyempin-a kenopirova.
Yah katere roiy Juda veka,
“Bia ero bia nape?
Toh arape karao?”
34 Aro bombiam puru pako kekepi bo vemona,
tah ovu yei chepi tintin yah awirai maramaraꞌa chirai.
Riri va keko tah ofisa kanoi roiy soldia cha ero,
beya ku vo ketove tove ero kasave revo vai.
Kope awirai kupuana kairai roiy soldia keko ya Cha Pol kararo oꞌro yei.
35 Taim Cha Pol kararo kom-a kareretawo aikeke vo oꞌro,
kope soldia keyara veka,
aro bombiam-a kekupuana poaka va Cha Pol nepieya narai.
Korao veka tah soldia veku kiavia kenopi.
36 Aro bombiam koka baunke inia pava kepekeiy kekape yah inia chepi pako veka,
“Nopieya narai.”
Cha Pol ava kairai roiy aro bombiam koka.
37 Taim soldia kepao Cha Pol neko ya nenopi are boꞌo voro kekepi ero,
yah kope Cha Pol poko Grik-a kairai roa ofisa yei soldia veka,
“Era kuiniari awirai raꞌa nanairai noma o?”
Kope ofisa yei soldia katere roa veka,
“Era mema poko Grik-a kamairai vai?
38 Kanitoro mema bia Isip voro titja roma karao vararoi gavman,
tah 4,000 bio kako yei roma kiopa bainat yah kope kako yei kenopi bo meꞌri beyo kebaun.”
39 Kope Cha Pol kairai veka,
“Nena bia Juda,
mataimon Tarsus,
kwinia distrik Silisia.
Mataimon nena awoꞌo kopako,
plis kanao ava nanairai noiy aro bombiam wo.”
40 Yah kope ofisa kariꞌin Cha Pol awirai ya kairai.
Yah Cha Pol karoita aikeke vemona tah eno karao roiy aro bombiam vora rova nepikim.
Yah rova kepikimkipe tah ava kairai roiy poko Hibru.