Cha Pol re Cha Sailas kerekepi mataimon Tesalonaika
17
Taim Cha Pol awei kura ya kenopi kerepiki mataimon Amfipolis yah kope mataimon vemona kepepeu yah kenopi mataimon Apolonia.
Kope mataimon vemona minia kepepeu yah kenopi revo mataimon Tesalonaika.
Boko vemona,
oꞌro lotu yei Juda rava kwinia.
2 Yah Cha Pol pasin vemona inia karao karara,
inia kanoi oꞌro lotu yei Juda yah de Sabat 3-pla awirai kwinia buk ya God emo inia kairiraiꞌvo roiy.
3 Awirai ya God-a kairiraiꞌvo yah kariritai veka Krais-a va nai-a nako yah narai yah kope navariko varu.
Yah kairai roiy veka,
“Jisas voro kanairai nopu ero,
ero Krais.”
4 Ovu yei Juda awirai vemona kerivo tah kebilip yah pa kepekeya Cha Pol re Cha Sailas.
Tah yei Grik prumo lotu inia kepao pova God,
awere aro bom prumo awoꞌo pako kereko ero,
kerenori roiy.
5 Toh kope yei Juda emo riꞌi yei kotaipo poaka,
ku korao veka,
kepirikei aro koka inia pa kepekeya Cha Pol re Cha Sailas.
Yake kenopi keipiy aro ovu kesave pasin taipo kepao ero yah inia ketova kiarara kanapo maket ero.
Yah keopokei aro bombiam yah keprumoki vovake,
yah kepao riva kokokore naiy aro bombiam vo mataimon vemona.
Yah keparara kenopi kamo vo oꞌro ya Cha Jeson kepere vora niore naka Cha Sailas re Cha Pol va neko yei nenopi poiy eno yei aro bombiam va kot-a nepei pao.
6 Toh beya keore naiy vai,
yake kiavia Cha Jeson tah aro ovu inia kebilip ero yah keraipaiy kenopi poiy aro biꞌiy voro mataimon vemona keorepapi emo.
Yah kiepi veka,
“Aro vemona pasin taipere aka inia kepao kiarara boko maomao vo meꞌri ve,
yah kope mare vemona kekape keropi emo.
7 Yah Cha Jeson kako yei kenopi kekepi piya oꞌro ya.
Aro vemona beya pava kepekeu lo ya Cha Sisar vai.
Chirai veka king yei raꞌa kakei,
awoꞌo ya Jisas.”
8 Taim aro bombiam koka awei aro biꞌiy vo mataimon vemona awirai vemona kerivo,
keririkope toro tah inia kiepi pako.
9 Korao veka tah aro biꞌiy chirai poa Cha Jeson awei aro ovu inia kebilip ero,
kot-a kebaim yah kerokoperiyki kenopi.
Cha Pol re Cha Sailas kerenopi kerekepi mataimon Beria
10 Kope roro yah Kristen-a chirai poa Cha Pol re Cha Sailas kerenopi mataimon Beria.
Taim kerenopi kererepiki mataimon Beria,
yah kerenopi oꞌro lotu are yei Juda.
11 Yake aro Juda kekepi mataimon Beria emo,
pasin yei koneman reiy aro Juda kekepi mataimon Tesalonaika.
Aro kekepi oꞌro lotu yei Beria awirai ya God-a kerivo tah teve ketete revo yah kepao nerivo.
Yah umumoka buk ya God-a inia keyara boh awirai ya Cha Pol korao ri minia o bauni.
12 Korao veka tah aro bombiam koka yei Juda kebilip,
yah aro bom prumo vo Grik awoꞌo pako kereko minia kere bilip,
tah yei aro biam prumo vo Grik minia.
13 Taim Juda kekepi mataimon Tesalonaika kerivo veka Cha Pol inia awirai ya God-a kairiraiꞌvo mataimon Beria,
yah kenopi mataimon vemona,
tah ruru va kepeiy rovoru aro bombiam tah kepaiy keririkope toro.
14 Yah kope bererenki Kristen-a chirai poa Cha Pol kararo yin yah Cha Sailas re Cha Timoti pon kerekepi mataimon Beria.
15 Beyo keko ya Cha Pol keparo emo,
keparo keperiaki revo mataimon Atens.
Yah kope kepao nekope varu yah Cha Pol awirai kupuana kairai roiy va nekope nirai poa Cha Sailas re Cha Timoti va nereparo piya bereren.
Cha Pol kakeiy mataimon Atens
16 Taim Cha Pol kakei kekeiy Cha Sailas re Cha Timoti mataimon Atens emo,
riꞌi ya kotaipo poaka taim kapirike mataimon vemona giaman god-a kereprumo.
17 Korao veka tah kanoi oꞌro lotu yei Juda yah ava kairai riꞌiy yah yei aro beya kiave Juda tah lotu inia kepao poa God ero.
Yah umumoka inia kanoi maket tah awirai ya God-a inia kairiraiꞌvo roiy aro kekape maket ero.
18 Saveman ovu yei Epikurian tah Stoika awei awirai-a chirai piya konoi kokai yah ovu yei ketere veka,
“Bia ere ava kairai tintin ro arape?”
Tah ovu yei chirai veka,
“Awirai yei god giaman rere boko raꞌa kairai rore ero.”
Awirai vemona chirai po emo ku korao veka,
Cha Pol awirai neman ya Jisas-a kairiraiꞌvo tah pasin vo beyo neverekope varu matmat minia kairai.
19 Yah kope Cha Pol keraniaka kenopi poiy kaunsil inia keopoke tou Areopagus.b
Yah ketere poa veka,
“Era kuiniari skul tare inia kamoiy aro bombiam ero namairai momi nemi rivo vai?
20 Mema awirai maraꞌa aka kamako kakame kemi rivo teve memi tah ova kokokore nami,
tah kemeremo revo va ku vo awirai vemona nemi rivo.”
21 Aro yei mataimon Atens awei aro yei boko raꞌa kekape kekepi mataimon Atens emo,
ava raꞌa beya kepao vai.
Kekepi awirai-a chiriraiꞌvo yei veku tah teve ketete po awirai tare.
22 Yah kope Cha Pol kavariko yah karoi romoiy kaunsil yei tou Areopagus tah kairai roiy veka,
“Mopu beyo vo mataimon Atens,
ao voro inia kopao ero,
koriritana veka mopu aro vo kopu kupuana revo po lotu.
23 Kope taim karon kanarara tah kana yarare revo ao mopu lotu inia kopao po ero,
yah kana pirike alta rava kopao yah awirai kora kopeꞌe veka,
‘Alta emo ya God memi beya kemi save ya vai.’
Korao veka tah God voro beya kopu save ya tah lotu kopao poa ero,
mare kanake awirai ya nanairai nopu.
24 “God voro meꞌri re uteno karao ero,
yah ao koka kararerare kerinia emo,
ya Biapako vo heven re meꞌri.
Ya beya kakei roki oꞌro lotu yei beyo kepao eno yei veku ero vai.
25 Yah beya kuiniari ao yei beyo keparepare eno yei veku va raꞌa noalpim ya vai.
Ku vo korao veka,
beya ao rava karerero vai,
tah awaka,
ya veku kupuana karoiy beyo vora nekepi tare tah puꞌu karoi yah ao maomao ovu kariꞌiy minia.
26 Titja aka,
God-a bia moikera pon karao naka,
yah raiyao moikera ve God-a aro bombiam koka karao naiy tah kekepi boko maomao vou meꞌri vemo.
Aro bombiam vemona God-a taim yei nekepi veku kamompe.
Yah boko maomao buva kaoro roiy vora nekepi.
27 God-a ao vemona karao vora kuiniari niore naka,
toh yake kakei rimi veꞌen revo kakuke.
28 “ ‘Laip memi kwinia eno peꞌe ya tah kekemi kemi tare.
Yah kupuana karomi tah kuiniari nemute meꞌri vemona emo.’
“Korao ri minia veka saveman mopu ovu awirai-a kepeꞌe veka,
‘Memi minia kekemi veka me ya.’
29 “Yah memi aro mevova ya God,
beya nemitoro veka God-a karao veka gol,
silva o akairi vai.
God,
beya karao veka ao voro beyo keparepare eno peꞌe yei re ruru yei veku vai.
30 Titja aro bombiam-a beya ruru awaka keko vai,
tah God-a beya kairai kot-a narerao bereren vai.
Toh kope mare awirai kupuana kairai roiy vora riva nerovoru yah pasin taipere inia keparepare ero va nepepereki.
31 Ku vo korao veka,
ya veku umo rava kamompe veꞌen vora kot-a narerao aro bombiam.
Yah pasin niniu ya,
va kot-a narivo roiy aro bombiam koka vo meꞌri vemona.
Ao vemo karao awaka korao nao veꞌen tah kuiniari nemi bilip taim karai yah kope God-a karao kavariko varu matmat.”
32 Yah taim awirai vo beyo keviri kope kevereko varu ero kerivo,
tah ovu yei pia kepari poa.
Toh ovu yei chirai poa veka,
“Memi kemeremo awirai voro va namairai momi vova.”
33 Korao veka tah Cha Pol karereiy yah kanoi.
34 Yah aro ovu pon awirai ya Cha Pol kerivo tah kebilip yah pa kepekeiya.
Moikera yei aro pava kepekeya ero awoꞌo ya Cha Dionisius.
Ya raꞌa yei kaunsil inia kanoi kaopokeu riꞌiy tou Areopagus.
Yah kope bia bom raꞌa awoꞌo vou Kwa Damaris,
vou minia kokei riꞌiy tah ovu yei aro kebilip minia kekepi.