Cha Ananaias re Kwa Safaira
5
Bia raꞌa awoꞌo ya Cha Ananaias re om ya Kwa Safaira,
meꞌri koraꞌa yei keresalim poa bio raꞌa kako.
2 Yah Cha Ananaias mani koraꞌa karereroki varu vora nuinia roa ya veku,
tah koraꞌa pon kako kanoi karoiy aposel.
Om ya ao vemona karao vemo koyara riya veꞌen.
3 Yah kope Cha Pita kairai roa veka,
“Mah Ananaias,
korao vekaro,
tah mema kamin Satan-a kanoi romoꞌo kuro mema tah ruru mema karovoru yah kamaropome Holi Spirit?
Mema mani koraꞌa vo meꞌri kamako emo,
kamereroki.”
4 Titja meꞌri vemona kwinia eno peꞌe mema,
yah kope bio raꞌa kako.
Yah mani vo kamako,
ao ero ao mema yah kuiniari arape mema veku namao mow.
Toh korao vekaro,
tah ruru taipo vemo kamako?
Mema beya kamaropomeiy bio vai,
mema kamaropomeiya God.
5 Kope taim Cha Ananaias awirai emo karivo,
yah kararo karei yah karai.
Yah kope aro bombiam koka awirai vemo kerivo,
tah keriri toro.
6 Yah aro biam yangpla kekape are yah aimino keroronaka,
yah kiavia kenopi upuoꞌo yah mare kiupi yah kepere.
7 Yah aua 3-pla konoiki naka veꞌen yah kope om ya kokai are,
kope ao vemona kokamap riya am vou vemo,
vou beya koyara vai.
8 Yah kope Cha Pita katere rou veka,
“Nomirai mona,
era mani vo yake vemona repu Cha Ananaias korupuko po meꞌri mopu ve?”
Yah Kwa Safaira kwirai roa veka,
“Aꞌho,
mani vo yake.”
9 Yah kope Cha Pita kairai rou veka,
“Korao veka rope tah momu repu am-a awirai-a korupirai minia,
tah korupuropope Spirit ya Biapako?
Nonrivo,
aro biam vemona kenopi am momu kepere emo,
kekape keropi veꞌen kamo vo oꞌro,
yah momu minia va neko nenopi upuoꞌo.”
10 Yah kope bererenki bia bom vemo koraro korei kakuke ri kom ya Cha Pita yah korai.
Yah aro biam yangpla kekape are tah keyara veka yah korai veni.
Yah keko vo kenopi tah mare kiupi yah kepere kwinia kororova am vou.
11 Aro bombiam vo sios awei aro bombiam koka yah nape awirai vemona kerivo emo,
keriri toro.
Aposel-a kepaiy aro au-a korai keneman varu
12 Aposel-a mirakol maramaraꞌa keparepare romoiy aro bombiam ro kupuana ya God.
Yah aro kebilip pova Biapako,
romoꞌo ketiti moikera yah inia kenopi rei are vo tempel tah keopokeu minia boꞌo vemona kepina veka jamankoko ya Cha Solomon.
13 Aro bombiam ovu beya keroropoiy vai,
awoꞌo yei aro vemo kebilip inia kiavoko nake.
Toh keriri beya inia kenopi poiy vai.
14 Toh yei aro biam awere aro bom koka kebilip pova Biapako tah kekepi veka aro bombiam ya,
namba yei kokoi kopako.
15 Yah aro bombiam-a keyarare mirakol aposel-a keparepare emo,
tah aro au-a korai emo kiavei kenopi keperereiy kiniata bet na mat rore rara ika.
Keperereiy kinia po rara ika vora Cha Pita naute nakai yah awawa ya naveyayaiki vora neneman varu.a
16 Yah aro bombiam prumo kekape mataimon ovu kerinia kakuke ri mataimon pako Jerusalem.
Aro ah koraiy awei aro spirit taipere kererao roiy toro minia kiavei kekape.
Tah aro koka vemona kepaiy keneman varu.
Ensel-a koalpim yei Aposel
17 Yah hetpris vo tempel awei aro ya bova kepao minia,
yei aro yei Sadyusi,
kepirikeiy aro bombiam-a kenopi poiy aposel tah rimoꞌo yei kotaipo poaka.
18 Yah kope kiavei aposel tah kepereirokipe oꞌro kalabus.
19 Kope roro ensel ya Biapako koraro kamo oꞌro kalabus-a korurikire roiy yah koko yei kekape upuoꞌo.
Yah ensel-a kwirai roiy veka,
20 “Norupunopi tempel are yah nopuirai poiy beyo pore awirai vo laip tare.”
21 Yah yei aposel-a awirai ve kerivo yah pava kepekeu.
Kope roronai aka ke kiute kenopi tempel tah skul-a kepoiy aro bombiam.
Yah kope hetpris vo tempel awei aro ya boꞌo kepao minia keipiy kaunsil awei aro hetman yei Israel kekape yah keopokeu minia.
Polisman vo tempel awirai vemo keko kenopi minia oꞌro kalabus vora neko yei aposel-a nekape.
22 Toh kope taim polis-a kenopi oꞌro kalabus,
keyara veka aposel-a beya kekepi oꞌro kalabus vai.
Yake,
kenopi varu yah chirai poiy veka,
23 “Taim kenomi oꞌro kalabus,
kemiyara veka kamo ketipe revo kokupuana yah polis-a keropi papire.
Yah kope taim kamo kemuriki,
beya bia raꞌa kemiyaraka kakei are vai.”
24 Yah taim aro bikpris vo tempel awei kepten yei polis vo tempel awirai vemona kerivo yah kekepi ovakekinakina pako po arape vova va nokamap.
25 Yah bia raꞌa kakai are tah kairai roiy veka,
“Nopurivo,
aro voro kopereiroki kalabus ero,
mare keropi tempel skul-a kepao poiy aro bombiam.”
26 Yah kope kepten yei polis awei polis ovu kenopi keko yei aposel kekape varu.
Yah kepten awei polis-a beya kepao poiy aposel-a toro vai,
ku vo korao veka,
keriri boh nepao poiy aposel-a toro,
va aro bombiam-a akairi nepuna yah neteiy neviri.
Aposel-a beya keriri va awirai-a niriraiꞌvo poiy kaunsil vai
27 Polis-a keko yei kekape are yah keropi ine yei kaunsil vora hetpris vo tempel-a aotere narao roiy.
28 Yah hetpris-a kairai roiy veka,
“Memi awirai kupuana kemirai mopu veꞌen veka beya skul-a nopoiy aro bombiam ro awoꞌo ya bia vemonamo vai.
Toh mopu baunke skul-a inia kopao poiy aro bombiam yah awirai vemona inia kopuiriraiꞌvo konoi tah boko prumo kerinia Jerusalem awirai vemo kerivo veꞌeni.
Yah kopao vora aro koka va nevitikemi veka memi bia emo kemieya karai.”
29 Kope Cha Pita awei aposel ovu chiraikipe poiy veka,
“Memi va pava nemekeu awirai ya God unake.
Kope awirai yei bio kanapo beya kuiniari pava nemekeu vai.
30 Mopu Jisas-a kopututari naka aꞌai raꞌab yah karai,
kope God yei apo memi karao kavariko varu.
31 God-a kaiviako kakei eno paraꞌa awaka ya,c
tah namba pako karoa.
Yah God-a karaonaka kave bia vo rara nariritami,
bia vo nako memi varu,
bia vo narao Israel-a romoꞌo nemirovoru yah sin memi napereuki.
32 Memi kemipirikere ao vemona God-a kararerare tah awirai-a inia kemiriraiꞌvo more.
Yah Holi Spirit minia awirai-a kwirai rore ao vemonamo.
God-a Holi Spirit-a karoiy aro bombiam inia pava kepekeu awirai ya.”
Cha Gamaliel kairai kaunsil-a nemariro poiy aposel
33 Taim kaunsil-a awirai vemona kerivo,
ova kereiroro yah ketove tah kepao nepieya Cha Pita awei aposel neviri.
34 Toh kope kaunsil raꞌa karoi,
ya Farasi,
awoꞌo ya Cha Gamaliel,
ya raꞌa yei tikse vo lo.
Bia emo,
aro bombiam koka awoꞌo ya kiavoko nake.
Kavariko yah kairai roiy va aposel-a nenopi nekepiki mentan mentanki upuoꞌo kamavi.
35 Taim aposel-a kenopi veꞌen upuoꞌo,
yah kope kairai roiy kaunsil veka,
“Mopu aro Israel,
boh kopao ao arape nopao poiy aro vemona,
ova nopukinaki revo wo.
36 Nopuyara,
kovevenki veꞌen,
Cha Teudas karoi yah kairai veka ya bia biꞌiy namba kwinia riya.
Yah aro biam 400 inia kiute popova.
Toh gavman-a kepieya karai yah bio pa inia kepekeya emo,
kenopi tintin yah boꞌo ya koreikire kanapo.
37 Kope Cha Judas vo Galili kavariko kakai taim gavman-a awoꞌo yei aro bombiam kekonanai.
Yah aro bombiam ovu ruru kareirovoru yah kenopi pova yah roma awei karao warapoa gavman.
Toh kope kepieya karai yah aro inia pava kepekeya emo,
yake keturepi yah kenopi tintin.
38 Korao veka tah mare kanairai nopu,
beya ava raꞌa nopao poiy vai.
Nopiꞌin nenopi.
Boh boꞌo vemona kepao emo,
nokai ruru ya bia kanapo,
boꞌo vemo va noreiyo.
39 Kope boh ao emo ya God-a veku karao enopeꞌe ya,
beya kuiniari nopao pariꞌiy vai,
va nobaun poaka!
Boh ao emo inia nopao,
va nopuyara veka mopu veku roma inia kopao warapoa God.”
40 Yah kope keipiy aposel-a kekape varu are,
yah wip-a kepieiy.
Yah awirai kupuana chirai poiy beya awirai niyrai vova po awoꞌo ya Jisas vai.
Yah kerokoperiyki kenopi.
41 Yah taim aposel-a oꞌro kaunsil-a kepepeu,
ovakoroiy poaka.
Ku vo korao veka,
God-a kayara veka bilip yei kokupuana yah kuiniari bio nepao rekanoyoi ro awoꞌo ya Jisas.
42 Umumoka,
inia kenopi tempel tah oꞌro moike moike yah awirai ya Jisas-a inia chiriraiꞌvo konoi roiy aro bombiam veka Jisas ya Krais.