Jisas yoploye mi empo tempol ese fafaile
(Matyu 24.1-2; Luk 21.5-6)
13
Empo Jisas yupone tempol ka yire palo moile,
disaipol wongke woneni yireni wu nanrona,
“Tikse,
yulu roma wamfafai uporo isi nu nuꞌpu naru mow empo tempol namo samo nuna mow ka nangke mow uporo uporo wamo.”
2 Ka Jisas yimpone mi empo wu nanrona,
“Yene yulu mow wamfafai namo.
Uma ese nisnoli nu ka roma wongke ese fei waiye koii empo nu narune namo.
Roma mingklari empo naine namo,
nu ese nuropi nu panro ka ese kalnaine pike.”
Jisas yoploye eni mingklari ese nemei
(Matyu 24.3-14; Luk 21.7-19)
3 Jisas waiye moule alwola Oliv.
Ka moule alwola Oliv namo sa yeliye paiyi repo empo tempol.
Ka empo taim namo,
Pita yane Jems,
Jon ka Andru peki noloni nulu wu.
Ka nu naline wu nanrona,
4 “Yene yiremi mu,
ommo namo ese nemei moule rongkele?
Ka ompla fika sa ese yemei ese yuku sa mu ese mulu ka namale nanrona ommo namo sa yolowi eklene pu?”
5 Ka Jisas yimpone mi nunini nanrona,
“Poo!
Pone faa pimane nu uma nanili pone rokoi empo mi alwone.
6 Uma mingklari ese noloni ka nouw noula kinini ka nirepi pone nanrona,
‘Ki kone mana namo,’
ka nu ese nemi ka nengke pinuma mingklari painri rokoi fafaile.”
7 “La empo pone pupu iim wamo yemei mokoi eklene pone wee pone pupu wawai mi nanrona iim wamo yemei mokoi wongke amone,
ommo namo ese fei nangke pone wolpuna mingklari.
Ommo namo ese nemei,
ka nu ese fei nuku nanrona taim empo pike mee ese pekimo.
Samo onne!
8 Empo mokoi mingklari empo pike mee,
nu uma oli oikenra ka nu kingdom ese nopu none kore.
Ka klai wamfafai ese nemei mokoi mingklari.
Ka taim plai sa ompla empo fai none ese samo pekimo ka nu uma ese samo ponrili wamo.
Ka ommo namo sa rerei pitiri yukaine rerei pitiri nu pinmana fai nemplekarene emen wu yire yem mela.
Ka kingke nu fai nengkali rerei kelo wamo,
se sema nu nem mela.”
9 “Pone ese sam saimope pone kore.
Empo fika,
pone peli noula empo ki ka ompla namo ese yangke nu uma ese numale pone paipi ka kotim pone kansol empo mokoi wokwokera nonengkle,
ka numale pone paipi mow koli empo nu Juda,
ka nu ese nuflokare pone.
Ka nu ese nuꞌpu pone paipi peli wolale empo nu king ka nu alma empo gapman.
Nu ese nunali mi mingklari pone ka ommo namo ese nemei empo fika pone ese peli noula kinini ka pone ese poplo mi empo God.
10 Ka ompla wamo wone sa,
miuporo namo nu ese noplo nukule nu uma mingklari empo mokoi wongkwongkeni empo pike mee se sa taim empo pike mee yire pekimo namo,
ese yemei.
11 Empo nu nunali pone ka numale pone paipi kot,
pone faa wola yoko mimiyen ka papu mi fai ese pireni kot empo pone fei paipi peli wolale empo kot.
Empo pone peli koii empo kotne,
sa Holi Spirit wone nro ese yape pone mi fai ese pireni kot.
Ka pone ese poplo mi namo empo fika mi empo pone poplo namo ese nolo reꞌfa poneni,
seke mi poneni.
Onne!
Mi namo sa Holi Spirit woneni.”
12 “Empo taim namo,
nu uma ese kotim nu inomranimpi nonengkle ka nu ese nuflo nu rili.
Nu nangkapi re ese nangke nanrona nu kongkom nonengkle.
Nu kongkom re ese naine nale empo fai nopu kuklune nakle mokap nangkapi nonengkle.
Ka nu kongkom ese kotim none mokap nangkapi painri kot sa nu uma ese nuflo nu rili.
13 Uma mingklari ese wolpun fafaile pone,
empo fika noula kinini empo waiye pone.
Ka mana empo yeli kelo paiyi plele taim empo eni mingklari ese pekimo namo,
mana namo sa God ese yem wu kore.”
Ompla fafaile wamo ese yemei
(Matyu 24.15-28; Luk 21.20-24)
14 Ka Jisas yirengkle nu disaipol woneni kore nanrona,
“Taim ese yolowi ka empo kaire wongke pone ese pulu ompla wongke fafaile wamo ese yemei ka yeli koii empo wu wone ese fei yeliye namo.”
Mana empo yuluye mi namo ese samo namale nomu wunini.
“Ka ompla namo ese yangke uma kinini ese nupone koii namo ka ese fei naine kore.a
Ka empo pone pulu ompla namo yemei,
pone uma kinini empo paipe taun empo distrik Judia ese pemropu paipi peki paipe nu moule alwol alwola.
15 Mana empo waiye mow riri,
ese palo ka wampane yempliri paiyi nu moule alwola.
Empo fika moule fei uporo fane wu ese fei pari monre ka yuꞌpu ommo woneni.
16 Mana empo yeliye nengklele woneni namo,
wu re ese fei paiyi kore monre ka yem amplapi woneni.
17 Empo taim namo sa taim fafaile wamo empo nu pinmana empo rengkini kongkom ka nu pinmana fopi empo naline kongkom roro.
Empo fika,
taim namo sa nu ese nungkam eni wamo.
18 Pone ese pesapu ka paline God empo ommo namo ese fei nemei taim empo riple rapu wamole.
19 Empo fika isi oiya,
empo God yangke pike mee empo emen ka yolowi plele empoleme,
ommo fafaile nanrona fai nane rerei namo fei nemei wamo nanrona.
Ka empo kaire kingke re,
rerei wamfafai nanrona ese fei nemei kore.
20 Ka Manawamo isi yaulere taim fafaile plai namo.
La empo wu fei yangke nanrona,
sa mana wee pin wongke ese fei waiye pike mee.
Ka wu ke wolrufu nu uma empo wu isi yaule nu ese naine yukaine nu uma woneni,
nanrona fane wu yaulere taim plai empo taim fafaile namo.b
21 “Ka empo taim namo,
la mana wongke yirepi pone nanrona,
‘Naime sa Krais’ wee wu ese yirepi pone nanrona,
‘Pulu!
Wu waiye nanri.’
Pone faa bilipim mi empo nu uma nanrona.
22 Plai empo nu uma nanrona ese noloni ka rarnali nu uma ka nirengkle nu nanrona nu sa Krais wee nu sa profet.
Nu ese nangke mirakol wongkwongkeni fai ese nuku kelo noneni ka ese nengkali nire nengke nu uma empo God yuꞌpu namo ese nupele nu.
Ka nu sa ese raraine wamo ese fei nensona wolpuna empo nu uma empo God yuꞌpu pu ese nupele wu.
23 Mi empo taim nanrona sa naimele ki samo kirepi pone.
Nanrona fane taim empo pone paipe,
pone ese samo pilpelepe ka paipepe.”
Mela empo Mana ese yolowi kore
(Matyu 24.29-31; Luk 21.25-28)
24 “Taim fafaile namo ese pekimo,
‘ka kaire ese paiyi ningki ka kali ese fei ali.
25 Nu kikla empo nemi riri won ese firinolo painri,
ka ommo empo nainene nemi riri empo nuna kelo namo ese nemfolwori poinpanrene.’c
26 “Ka kingke nu uma ese nulu ‘Mela empo Mana yeli iplele kupu ka yolowi’d plau kelo wamo ka glori wamo woneni yukaine ali empo kaire fai yople panri riri.
27 Ka kingke wu ese yirengkle nu ensel woneni ese painri mokoi mingklari empo pike mee.
Plai ese painri wes,
plai ese painri is,
plai ese painri not ka plai ese painri saut.
Nu ese nemei repo wongke empo pike ka nemi ka naraine painri plele repo wongke empo pike ka nemi fai ese nemnoku nu uma empo isi God yuꞌpu fai ese naine yukaine nu uma woneni namo.”
Ilo fik sa yuku mi riri empo taim wongkwongkeni
(Matyu 24.32-35; Luk 21.29-33)
28 “Pone pulu ilo fik naiye.
Wu yuku mi riri wongke.
Empo ili nengke mii ka para samo pani aula,
wu yuku mone nanrona moule yufu namo sa yolowi ekleneye.
29 Nanrona fane pone pulu nanrona ommo empo ki koplo pone namo,
sa pone ese samo namale nanrona taim sa yolowi ekleneye fai Mela Empo Mana ese yolowi kore.
30 Ki kire mi alwone pone,
nu uma empo taim naimele ese nanaine laip ka ese nulu ommo namo ese nemei.e
31 Nemi ka pike ese pekimo.
Ka mi kinini sa ese waiye nanrona nanrona.”
Mana wongke fei namale kali ka kaire empo Jisas ese yolowi
(Matyu 24.36-44)
32 “Mana wongke fei namale kali ka kaire ese pekimo namo ese yolowi.
Nu ensel empo heven ka Mela empo Mana re fei namale kaire namo.
Aina God wokera nro sa namale kali ka kaire ese pekimo.”
33 “Pone ese paipe ka pilpelepe,
empo fika pone ese fei namale kaire rongkele sa ompla namo ese yemei.
34 Namo sa yukaine empo mana wongke yire fai ese paiyi mokoi wongke amone fai wu ese samo yoplongkle nu wokboi woneni ese nopane mow woneni.
Wu ese yepiyali ompla wokwokera nu wokboi ese nangke.
Ka wu ese yireni mana fai yeli yopane plerama nanrona,
‘Yene ese yeli kelo ka samo yopane.’ ”
35 “Nanrona fane pone ese sam pilpelepe ka paipe.
Empo fika pone ese fei namale kaire rongkele sa mow ripile ese yolowi kore.
Pone fei namale,
wu ese yolowi ningkipopli wee ripapli wee empo rora ninalene wee ningkinamnole,
sa pone fei namale.
36 Ka taim empo wu yolowi ka pone firpemei nro,
wu ese fei yulu pone yukaine pone na pilepe nama.
37 Mi fika empo ki kirepi pone namo,
uma mingklari ese namale nanrona nu re ki koplongkle nu nanrona,
‘Pone ese paipe pilpelepe ka faa pile nama sa nenrape.’ ”