Jisas-a kanoi oꞌro ya Cha Sakius
19
Jisas-a kanoi kareiyo veni mataimon Jeriko,
yah inia kaute kanoi ro rara.
Jesus meets Zacchaeus (Luk 19:1-9)
2 Bia raꞌa kakei mataimon vemona,
awoꞌo ya Cha Sakius.
Cha Sakius,
bia emo ya hetman yei aro vo takis-a keko,
mani na ao prumo maramaraꞌa kerinia riya.
3 Karao napirikeiya Jisas,
bia emo karaka rope.
Toh aro bombiam prumo kepopo papiya,
yah beya kuiniari napirikeiya Jisas kaute kakai emo vai.
Ku vo koraka,
bia vemona Cha Sakius,
bia emo ya bia kukuron.
4 Yah kope kaprara kakoi cha,
yah kakoi kakeitaki aꞌai fik raꞌa,
kepina “sikamo”,
vora napirikeiya Jisas.
Kayara veꞌen veka,
Jisas-a va naute nakai ro rara vemona.
5 Kope taim Jisas-a kaute kakai bo vemona Cha Sakius kakei emo,
yah ine kaoreko nake yah kairai roa Cha Sakius veka,
“Mah Sakius,
namaro bereren pika.
Mare roro nena va nakeni oꞌro mema.”
6 Yah Cha Sakius ova korova,
tah kararo bereren pika yah kako ya Jisas kerenopi oꞌro.
7 Aro koka ao vemona keyara tah aomumu keture,
yah kirai veka,
“Kanoi nakei oꞌro ya bia ya sin-a karao.”
8 Taim kekepi oꞌro,
Cha Sakius kavariko yah kairai roa Biapako,
“Nama yara,
Biapako!
Mare va ao koka nena vemo,
va nana vani ku riyempin.
Ku moike raꞌa va nanoiy aro ava kere baun reiy.
Toh boh nena ao kakana nanao noiy aro ovu,
va kope ao ku 4-pla vova naneretawo nonoi roiy varu.”
9 Yah Jisas kairai roa Cha Sakius veka,
“Mare God-a kako yei varu aro bombiam vo oꞌro vemo.
Bia vemona ya minia apo ti ya Cha Abraham.a
10 Ma Biam ya Bio,
kararo vora naore naiy aro kerepi rovo sin va kope nako yei varu.”
Awirai bokis yei beyo 10-pla mani kepuna
(Matyu 25.14-30)
11 Aro bombiam-a kekepi inia ava kerivo poa Jisas,
yah awirai bokis-a rava kairai roiy.
Awirai bokis vemona kairai roiy,
ku vo korao veka,
kakai veꞌen kakuke ri mataimon Jerusalem,
tah aro bombiam koka kepitoro veka,
kingdom ya God-a mare aka va kokai vatiroꞌon.
12 Kairai roiy veka,
“Biabiꞌiy raꞌa karao nanoi kantri raꞌa kwiniaki rarapa vora nemompe nave king,
kope va nakai varu yah naore rariꞌiy aro kantri ya.
13 Yah kairiy aro wokboi 10-pla,
yah mani vo 10-pla fotnait kavani roiy tintin.
Yah kairai roiy veka,
‘Mopu mani vemona kopuna vemo,
bo bisnis nopao po nonoi nuiniari revo taim kope va nakane varu.’
14 “Kope yei aro boko ya veku vemo,
keoniy pova poaka.
Yah taim kanoi veꞌen,
yah aro ovu tova keko yah pava kepikeiya kenopi vora nirai veka,
‘Bia ero memi keonimi,
beya nave king memi vai.’
15 “Toh yei kepao naka biabiꞌiy vemona kave king,
yah kope kakai varu boko ya.
Yah kope kairiy aro wokboi 10-pla vemona titja mani kavani roiy ye.
Karao vora nayara,
kope amas-a kekota vova.
16 “Yah bio vemona kakai cha ve,
kairai roa veka,
‘Biabiꞌiy,
mani vo 10-pla fotnait mema vemo,
bo bisnis-a kanao no yah kope mani vo 100 fotnait-a kanakota noma.’
17 “Yah king-a kairai roa,
‘Neman,
mema wokboi awaka.
Ao mentanaka vemona kamaore mamiꞌi revo.
Yah kope mare,
mema va namaore mamire mataimon 10-pla.’
18 “Kope raꞌa kakai yah kairai roa king,
‘Biabiꞌiy,
mani vo 10-pla fotnait vemona kamona ero,
bo bisnis-a kanao no yah mani vo 50-pla fotnait-a kanakota noma.’
19 “Yah king-a kairai roa veka,
‘Mema va namaore mamire mataimon 5-pla.’
20 “Yah kope raꞌa vova kakai yah kairai roa king-a veka,
‘Biabiꞌiy,
mani vo 10-pla fotnait mema kamona vemo,
kanako kakane noma varu.
Kana roronao noh to koraꞌa,
yah kanere revo kwinia.
21 Kana riri noma,
mema bia rokorapo.
Mema ao yei aro ovu kepere kamuna,
na akorom yei aro ovu chora,
kanom kamako moꞌoiy.’
22 “Yah king-a kairai roa veka,
‘Mema wokboi taipo,
tah nena va kot-a nenemanao noꞌo awirai mema veku.
Mema kama yarana veꞌen,
nena bia rokorapob tah ao yei aro ovu kanuna neiy,
yah akorom yei aro ovu chora kanako neiy.
23 Korao veka roꞌo tah beya kuiniari mani nena namere roki benk,
vora taim nakane varu,
va koraꞌa vo nuiniatavo vora nanakota vova.’
24 “Yah kairai roiy aro vemona keropi kakuke ve,
‘Mani vo 10-pla fotnait vemona nopuko peiya yah nonopi nopoa bia voro mani vo 100 fotnait-a kavo ero.’
25 “Kope chirai poa king veka,
‘Biabiꞌiy,
bia ero K200.00 kavo veꞌen!’
26 “Yah king kairai roiy veka,
‘Kanairai nopu,
beyo olgeta ava kerinia riꞌiy veꞌen,
va pina nanoiy ta vova.
Kope beyo ava kere baun reiya yah bia raꞌa ao moimoi pon kwinia riya,
va nanako neiya varu.
27 Toh yei aro birua nena beya kepere pona vora nakeni veka king yei yah nanaore naniꞌiy vai.
Yah nopuko yei nokape yah nopieiy neviri ine nena.’ ”
Jisas-a kanoi mataimon Jerusalem veka king
(Matyu 21.1-9; Mak 11.1-10; Jon 12.12-15)
28 Awirai vemona Jisas kairai veꞌen,
yah kope kavariko yah kaute ro rara kanoi mataimon Jerusalem.
Triumphal Entry (Luk 19:28-44)
29 Jisas-a kakoi karoita tou raꞌa,
kepina Oliv,
kakuke rire boko Betfage re Betani,
yah kairai roiy disaipel riyempin ya pon keriute kere nopi.
Tah kairai roiy,
30  “Norupu nopi boko vere kwinia ropu cha ve.
Yah va norupu pirikeu donki niampla raꞌa,
tiva chapo naka yah karoi boko vere.
Donki niampla vemona,
titja bio rava beya kakeitaka vai.
Tiva noropu raritoki yah norupuko ya norupu kape vemo.
31 Boh bia raꞌa natere ropu veka,
‘Toh donki tiva korupu rarito peiya vora arape norupu pao poa?’
Noru pirai poa veka,
‘Biapakoc bova kwinia riya tah karere rova.’ ”
32 Aro riyempin vemona Jisas-a kairai roiy kere nopi cha ve,
ao olgeta kere pirikere kererao naꞌao veka ve kairai roiy ye.
33 Yah taim bia riyempin vemona inia tiva kere rarito peiya donki vemo,
aro aka vo donki vemona ketere poiy veka,
“Toh tiva korupu rarito peiya donki vemona va arape norupu pao poa?”
34 Yah kope keyirai poiy veka,
“Biapako bova kwinia riya tah karere rova.”
35 Yah kope donki kereko ya kere nopi poa Jisas.
Yah noh reka yei kere revuta oreva ya donki vemo,
yah kere alpim ya Jisas tah kakeita donki.
36 Kakeita donki yah kaute kararo roꞌo rara,
kope aro bombiam-a noh reka yei kerevu revuta rara.
37 Taim kararo kakuke ri rara koraro ri tou Oliv emo,
aro disaipel koka ova koroꞌoiy.
Tah ova kekinakina pore mirakol kepirikere karare rare veꞌen ero,
yah chepi pako awoꞌo ya God-a kiavoko nake.
38 Chepi veka,
 
God-a narao roa revo king vemona.
King vemona kararo awoꞌo ya Biapako.
d
 
Awoꞌo ya God Bia Nake nemawoko, riꞌi marimari kwinia heven.”
Jisas-a karo ro mataimon Jerusalem
39 Kope aro Farisi ovu keropi rovope piꞌiy aro bombiam koka vemona,
ketere poa Jisas veka,
“Mah Tikse,
nama tovei disaipel mema vora beya awirai ero niyrai vai.”
40 Kope Jisas-a kairai roiy veka,
“Kanairai nopu,
boh rova nepikim,
akairi veku va neyeri pako yah awoꞌo ya God-a neriavoko nake.”
41 Taim Jisas-a kakai kakuke ri mataimon Jerusalem,e
tah kapirikeki yah karo.
42 Yah kope kairai veka,
“Mataimon Jerusalem,
umo mare ve kanere nomu,
momu va nonsave rere ao vo kuiniari nereramu nokemi riꞌi mariri.
Toh mare ao vemona baunke kerinia rokire reu ine momu,
tah beya kuiniari nopirikere vai.
43 Kope taim-a raꞌa kokai pa,
aro birua momu va meꞌri neti nokoi reiya nepao papimu.
Yah iri nioroka parimu naꞌao.
44 Yah kope niavemu neraipamu nomaro meꞌri,
awei aro mevova momu kekepi rovope rei momu ve.
Yah beya kuiniari nepiꞌin akairi momu rava nuniata akairi raꞌa tirin vai.
Ku vo karao veka,
momu beya taim ya God-a nararo naelpim momu konyara vai.”
Jisas-a kanoi tempel
(Matyu 21.12-16; Mak 11.15-18; Jon 2.13-16)
45 Jisas-a kanoi tempel yah karere keꞌeiy beyo ava inia kesalim rere tempel are ve.
46 Yah kairai roiy veka,
“Buk ya God-a kwirai veka,
‘Oꞌro nena va nuinia veka oꞌro vo beten.’f
Toh mopu kopao yah korao veka bo yei aro akakana.”g
47 Umumoka,
Jisas-a inia kanoi tempel are skul-a karao roiy aro bombiam.
Toh kope aro bikpris,h
yah yei aro saveman vo lo awei aro hetman yei aro bombiam inia rara kiore nana vora nepieya Jisas-a narai.
48 Toh beya kuiniari rara awaka rava neyara vai,
vora nepieya narai.
Ku vo koraka,
aro bombiam koka kepere pova revo,
vora awirai ya nerivo.