Awirai bokis vo bia bom raꞌa inia konoi riya jas vora kuiniari naelpim vou
18
Yah Jisas-a awirai bokis rava kairai roiy disaipel ya vora noriritai veka,
umumoka beten-a va nepao,
beya nioniy vai.
2 Kairai roiy veka,
“Mataimon raꞌa,
jas rava kakei.
Jas emo,
beya kariri roa God vai,
tah raꞌa vo minia,
beya ova kakina roiy revo aro bombiam vai.
3 Tah bia bom raꞌa,
am vo karai reu,
kokei minia mataimon vemona.
Yah inia konoi kokai riya jas vemona.
Yah kwirai roa veka,
‘Birua neni inia karao roni toro,
tah kenao va kot-a nenunao.’
4 “Titja nini,
jas-a beya karao naelpim vo vai.
Tah kope veku kairai varu veka,
‘Beya kana riri noa God vai,
tah aro bombiam minia beya ova kanakina noꞌoiy revo vai.
5 Toh kope vo bia bom vemona am vo karai reu ero,
inia peva kweꞌei kokakai tah inia kotere rona va kot-a neyarao bia vemo inia karao ro toro emo.
Inia korao veka,
tah kot vo va nanaore nono revo vora beya inia nokai ava inia nuirai nana vova vai.
Yah kope pa,
nena va nonina poaka beya kuiniari awirai vo nana rivo vai.’ ”
6 Yah Jisas kairai roiy veka,
“Jas ero beya pasin neman-a karao vai tah mopu inia awirai-a kopu rivo poa.
7 Toh kope yei aro bombiam God-a veku kamompe,
inia kero kepaka umo re roro.
Era beya kuiniari ava narivo roiy tah naelpim yei vai?
Toh era beya kuiniari nanaelpim yei bereren vai?
8 Kanairai nopu,
bererenki,
God-a va nayarai revo yah pasin neman-a va narao roiy.
Toh,
kope taim Ma Biam ya Bio nararo,
ya va nayarai aro kekepi meꞌri vemo,
kebilip o bauni?”
Awirai bokis ya Farisi raꞌa re bia vo takis-a kako kere beten
9 Aro ovu kepitoro veka,
yei veku keniniu iya ine ya God,
tah keneman revo peiy aro ovu.
Jisas-a awirai bokis vemona kairai naiy aro veka emo.
10 Kairai roiy veka,
“Bia riyempin-a kerekope tempel vora nere beten.
Bia raꞌa ya Farisi,
kope ya bia raꞌa,
ya bia vo takis-a kako.a
11 Farisi vemona karoiy yah beten-a veku karao varuvaru veka,
‘God,
nena oꞌti kanoma,
nena beya kanaka aro ovu vai.
Nena beya ao kakana kanao vai,
yah pasin voro beya kere niniu kane nereki,
yah beya pasin pamuk-a kanao vai.
Nena beya kanaka bia vere takis-a kako ero vai.
12 Umo riyempin rere wik moike moike akorom-a inia kakeni yao,
tah ao prumo inia kanuna ve,
kana vani ku 10-pla yah ku moike raꞌa kanoma.’
13 “Kope ya bia vemona takis-a kako emo,
karoi rarapaki yah beya ineva kaoreko heven vai,
bauni!
Karoi yah ikiva kayeob yah kairai veka,
‘God,
nama marimari mona.
Nena bia vo sin-a kanao.’
14 “Kanairai nopu,
bia voronaro takis-a kako ero,
kanoi varu oꞌro ya tah God-a kayaraka veka,
bia emo ya kaniniu.
Toh kope ya Farisi,
ya baun poaka.
Ku vo korao veka,
beyo awoꞌo yei veku niavokope nake,
God-a va awoꞌo yei narereo pika,
kope beyo awoꞌo yei veku kepereo pika,
God-a va awoꞌo yei nawokore nake.”
Jisas awei aro mevova memeꞌme
(Matyu 19.13-15; Mak 10.13-16)
15 Aro bombiam-a aro mevova memeꞌme kiavei kekape poa Jisas vora eno nareretaiy vora blesim-a neko.
Taim disaipel-a kepirikeiy yah ketovei.c
16 Kope ya Jisas-a kairiy aro mevova memeꞌme kekape piya,
yah kairai roiy disaipel veka,
“Aro mevova nopiꞌin nekape pina yah beya nopao papiꞌiy vai.
Kingdom ya God-e,
emo yei aro kepaka mevova veka vemona.
17 Awaka kanairai nopu,
boh bia raꞌa beya kingdom ya God-a nako veka yei aro mevova keko emo,
beya kuiniari nanoi are vai.”
Bia raꞌa ao prumo kerinia riya kanoi ava kairai riya Jisas
(Matyu 19.16-29; Mak 10.17-30)
18 Hetman raꞌa katere roa Jisas veka,
“Tikse awaka,
toh nena va arape nanao vora laip vo nakeni revo toratora nanako?”
19 Yah Jisas-a kairaikire roa veka,
“Korao veka rope tah kaiminana tikse neman?
God unake poꞌon kaneman.
20 Mema awirai-a kerinia lo kama yarare veni,
‘Mema beya pasin pamuk-a namao vai,
yah beya bio namieya narai vai,
yah beya ao kakana namao vai.
Yah mema beya ao tore namairai yah kot-a namemao kanapo bio ovu vai.
Yah mema va ava nama rivo moiy revo akamoꞌo mema yah namao moiy revod.’ ”
21 Yah bia vemona kairai roa Jisas veka,
“Ao olgeta vemonamo,
nena inia pava kanekere taim baunke kana mentan,
kokai kuiniari revo mare.”
22 Jisas awirai emo karivo,
yah kairai roa bia emo veka,
“Ao moike raꞌa pon beya kamao vai.
Nanomi yah ao prumo mema,
namasalim tah mani voronaro kamako ero,
namoiy aro mererai.
Namao veka,
vora ao prumo neman kerinia heven va namako.
Yah nakame pava namekena.”
23 Kope bia emo awirai emo karivo,
tah riꞌi ya beya oꞌto koti vai.
Ku vo karaka,
bia emo ava kere prumo riya revo.
24 Jisas-a kapirikeiya bia vemona beya romoꞌo ya oꞌto koti vai,
yah kairai roa veka,
“Beyo ava kere prumo riꞌiy,
beya kuiniari nomariro roiy vora nenopi kingdom ya God vai.
25  Komariro rou kamel,e
kuiniari nonoi kamo vo nidel,
toh kope ya bio ava kere prumo riya kokunaki naka revo beya kuiniari nanoi kingdom ya God vai.”
26 Aro vemona kekepi tah awirai-a kerivo emo,
kope ketere poa,
“Boh norao veka voro,
toh nape kuiniari nakei riya God?”
27 Yah Jisas-a kairai roiy veka,
“Ao arape bio beya kuiniari nepao nao,
ya God-a kuiniari narao naꞌao.”
28 Yah Cha Pita kairai roa Jisas veka,
“Nama pirikeu.
Memi ao prumo kememereki yah pava kemekema.”
29 Yah Jisas-a kairai roiy,
“Awaka kanairai nopu,
aro voro ova inia kekina poꞌo kingdom ya God,
tah oꞌro yei kepepeo awere om yei,
raꞌai yei,
akamoꞌo yei yah aro mevova yei ero,
30 kope taim baunke kekepi meꞌri vemona,
God-a va ao prumo nariꞌiy notavore ao titja kepere kerinia riꞌiy ero.
Yah kope taim-a kokai pa re,
va laip vo nekepi revo tora tora neko.”
Jisas-a tare vova kairai va narai kope navariko
(Matyu 20.17-19; Mak 10.32-34)
31 Jisas-a kako yei 12-pla disaipel ya tah kenopi ikaki yah kairai roiy,
“Nekome mataimon Jerusalem,
yah ao olgeta profet-a kepeꞌe pova Ma Biam ya Bio,
mare va awaka norao naꞌao.
32 Bia emo va aro ovu nerokoperiaki poiy eno peꞌe yei aro ovu voro beya keave Juda vai.f
Yah ava niawo poa,
awoto nepapaka,
yah neteriaka yah buo nepopu keiya.
33 Yah newipim ya yah nepieꞌya naraiy.
Yah kope va navarikore varu umo namba 3.”
34 Toh kope yei disaipel-a beya ku vo awirai vemona keyara vai.
Ku vo awirai vemona kairai roiy emo,
kwinia rokire reiy.
Tah beya keyara revo awirai arape vemona Jisas-a kairai roiy.
Jisas-a karaka bia ine taipo kaneman varu
(Matyu 20.29-34; Mak 10.46-52)
35 Jisas-a kakai kakuke ri mataimon Jeriko,
bio raꞌa ineva koraka,
kakei rara ika inia katere tere roiy aro bombiam rore akorom re ao veka mani.
36 Taim bia ine taipo vemona karivo aro bombiam prumo kiute kekape,
yah kope katere roiy veka,
“Toh arape kopao?”
37 Kope kirai poa,
“Jisas,
bia ya Nasaret kakai.”
38 Yah bia ine taipo vemo,
kaꞌai veka,
“Jisas,
mema apo ti ya king Devit,g
nama oukoku mona.”
39 Aro vemona kiute kenopi cha ketovia,
yah kirai poa rova napikim.
Toh kope tare kaꞌai pakoki vova ke yah kairai veka,
“Apo ti ya King Devit,
nama oukoku mona.”
40 Jisas-a kariraki yah kairai roiy bia vemo kiavia nekape poa.
Yah bia vemona kakai kakuke,
Jisas-a katere roa veka,
41 “Toh kama arape nanao noma?”
Kope bia ine taipo vemo kairai roa,
“Biapako,
kanao va ineva nana peri varu.”
42 Yah Jisas-a kairai roa,
“Ine namaperiki,
bilip mema veku korao kama neman varu.”
43 Tah bererenki ineva keria purureiki varu yah pava karekeiya Jisas tah awoꞌo ya God-a kavokore nake.
Taim aro bombiam koka ao vemona keyarare,
yei minia awoꞌo ya God-a kiavokope nake.