Jisas-a kairai ro pasin vo beya boꞌo nepao de vo Sabat
(Matyu 12.1-14; Mak 2.23–3.6)
6
De Sabat raꞌa,
Jisas-a kaute kanoi romore erora wit.
Tah yei disaipel ya wit iri kepupu yah keononire eno yah wit taꞌa kere ririꞌri yah wit iri pon inia kepa.
2 Kope Farisi ovu ketere poiy veka,
“Korao vekaro tah mopu boꞌo kopao,
lo memi kwirai veka beya boꞌo nemao de Sabat vai,
toh mopu bova kopao?”a
3 Yah Jisas-a kairai kire roiy veka,
“Taim Cha Devit awei aro ya koraiyoi,
4 kanoi oꞌro are ya God yah bret ve kepiya God karuna.
Bret emo yei pris pon kuiniari nepa,
toh kope ya Cha Devit kara.
Yah pina kairiri roiy aro kekepi piya ero kepa.
Era mopu awirai ya Cha Devit ao vemo karao emo,
beya kopu yara,
vai?”
5 Yah Jisas-a kairai roiy veka,
“Ma ya Bio,
ya Biapako vo de Sabat.”
Jisas-a karao bio eno taipo kaneman
(Matyu 12.9-14; Mak 3.1-6)
6 Kope de Sabat raꞌa Jisas-a kanoi oꞌro lotu are yei Juda yah skul-a karoiy.
Tah ya bio rava kakei,
eno awaka ya korai.
7 Yah yei Farisi awei saveman vo lob ve ine keore papiya revo Jisas.
Tah kepao neyara revo boh beyo ahva koraiy emo,
kuiniari naraiy neneman de Sabat o bauni.
Rara keorenao vora kot-a nepiapao.
8 Tah ya Jisas-a ruru yei kayara riꞌiy veꞌen.
Yah kairai roa bio vemona eno keriarai emo veka,
“Nama variko yah naromi nake riꞌiy ine yei beyo.”
Yah kope bio vemona kavariko yah karoi nake.
9 Yah Jisas-a kairai roiy veka,
“Kanao nana tere nopu,
lo memi kwirai romi veka roꞌo,
era kuiniari pasin neman-a nemao o pasin taipo nemao de Sabat?
Va nemi helpim yei beyo nekepi tare o nemi bagarapim yei?”
10 Jisas-a ineva kaore roiy aro koka vemona yah kairai roa bia emo veka,
“Eno nama topanki.”
Tah biaemo eno katopanki tah kope eno ya koneman varu.
11 Yah ova koreiyroro poaka yah kekepi awirai-a chiriraiꞌvo po arape va nepao poa Jisas.
Jisas-a aposel 12-pla kamompe
(Matyu 10.1-4; Mak 3.13-19)
12 Kope rororaꞌa Jisas-a karao beten-a narao roa God,
yah kakoi kakei tou raꞌa yah beten-a karao roro ririva konoi kuri naka.
13 Kope roronai,
kairiy aro inia kiute popova kekape piya,
yah 12-pla yei kamompe yah awoꞌo aposelc karoiy:
14 Cha Saimon,
awoꞌo ya raꞌa,
Jisas-a karinaka Cha Pita,
yah raꞌai ya Cha Andru,
Cha Jems,
Cha Jon,
Cha Filip,
Cha Batolomyu,
15 Cha Matyu,
Cha Tomas tah ya Cha Jems raꞌa,
ma biam ya Cha Alfias,
yah Cha Saimon ya raꞌa yei aro Selot,d
16 yah Cha Judas,
ma biam ya Cha Jems,
tah ya Cha Judas Iskariot,
bia emo kope kako ya Jisas kareriakire roiy eno yei aro yei nepao poa toro.
Jisas-a karao aro bombiam prumo keneman varu
(Matyu 4.24-25; Mak 3.7-12)
17 Yah kope Jisas awei disaipel-a tou kepepeo tah keparo yah kenopi keropi meꞌri koraꞌa koperi periki,
awei disaipel maomao ya kekape keopokeke bo vemona.
Tah yei aro prumo vo boko maomao vo Judia re mataimon Jerusalem awei aro kekepi poꞌo nao ikae vo mataimon Tair re Saidon minia kekape.
18 Kekape vora awirai ya Jisas-a nerivo yah aro ahva koraiy-e va naraiy neneman.
Yah yei aro spirit taipo inia kobagarapim yei ero,
karaiy keneman varu.
19 Ao vemona korao tah aro bombiam koka kepao eno niavetataka Jisas,
emo korao veka,
kupuana ya konoi riꞌiy tah aro bombiam ahva koraiy emo,
yah kope keneman varu.
Jisas-a kairai aro mererai kuiniari oꞌto noteiy
(Matyu 5.1-12)
20 Kope Jisas-a kapirikei disaipel ya,
yah kairai roiy veka,
 
“Mopu aro mererapu,
mopu ova noropu.
Kingdom ya God,
emo mopu.
21 Mopu aro koraiyopu mare,
kuiniari ova noropu
kope pa va akorom-a nopa tah ro nomopu.
Mopu aro kokepi kopuro mare ro,
kuiniari ova noropu,
kope pa va awoto nopapao.
22 Mopu aro voro,
aro bombiam kioniy popu poaka yah inia keririkepu
tah poko taipo inia chirai popu ero,
yah kepinapu veka aro taipo,
emo korao veka,
mopu pa inia kopikeiya Ma Biam ya Bio,
yah kuiniari ova noropu.
 
23 “Boh ao vemo nepao popu,
mopu va ova noropu yah nopapuko,
emo korao veka,
kope pa ao ine neman kerinia heven va kope nopuko.
Pasin vemo,
aka yei minia kepao poiy profet yei titja.
 
24 Kope mopu aro ao kere prumo ripu ero,
mererapu revo.
Mopu ao vo norao riꞌi mopu noneman,
kopuna veꞌen.
25 Mopu aro akorom-a inia kopa tah rova komopu mare ro,
ova nopu kinake,
emo koraka kope pa va noraiyopu.
Tah mopu aro awoto inia kopapao mare ro,
mererapu revo,
emo koraka kope pa va ova notaipepu yah nopuro.
26 Yah mopu aro awoꞌo neman-a kepopu mare ro,
mererapu revo,
emo korao veka titja aro apo yei minia pasin emo kepao poiy aro profet giaman.”
Aro ine kepema tropu tropu va namere moꞌoiy
(Matyu 5.39-42)
27 Yah Jisas-a kairai vova veka,
“Kanairai nopu aro voro inia awirai nena kopu rivo ero,
nopere poiy revo birua mopu tah pasin neman-a nopao poiy aro beya kepere popu ero.
28 Boh aro ovu netere poiy spirit taipo vora ao taipo nererao ropu,
mopu va ova noropu.
Kope nopu beten poa God-a naelpim yei aro voro inia kebagarapim mopu ro.
29 Boh bio raꞌa potepote mema nayeo,
kope nama rovoruki moa paraꞌa vo minia nayeo.
Boh bio raꞌa noh mema nako,
va namiꞌin noreka mema minia nako.
30 Yah beyo prumo netere poma ava namiꞌiy,
mema va ava namiꞌiy.
Kope boh bio raꞌa ao mema naruna,
beya kope inia nama tere naka vora narima varu vai.
31 Pasin kopere poꞌo va aro ovu nepao popu revo ero,
pasin vemona pon va nopao poiy.
32 “Boh mopu nopere poꞌoiy revo aro kepere popu revo ero,
toh emo korao veka ro,
tah va God-a blesim-a naropu?
Aro sin-a kepao ve,
yei minia kepere poꞌoiy revo aro kope kepere poiy revo ro.
33 Yah kope boh pasin neman-a nopao poiy aro kope pasin neman-a kepao popu ero,
emo korao veka rope tah va God-a blesim-a naropu?
Yei aro sin-a inia kepao ve,
yei minia pasin avemo inia kepao.
34 Toh boh dinau rava nopoiy aro kopitoro veka kuiniari va dinau nepopu varu ero,
emo korao vekaro tah va God-a blesim-a naropu vai?
Yei aro sin-a inia kepao,
yei minia pasin emo inia kepao poiy aro yei kope kepitoro va ao prumo neko piꞌiy varu.
35 Toh mopu nopere poꞌoiy aro voro kebirua ero,
yah pasin awaka pon nopao.
Yah mopu dinau va nopoiy tah beya kope nopitoro veka va ao rava nepopu varu vai.
Kope ao neman va God-a karao naropu,
kopako revo,
tah mopu va nokepi veka me ya God Bia Nake.
Emo korao veka,
ya inia karao roiy revo aro voro beya oꞌti kepoa awei aro voro ao taipo aka inia kepao ero.
36 Mopu va nopu oukoku poiy veka Aka mopu inia kaokoku roiy emo.”
Mopu beya pasin yei beyo nopu skelim
(Matyu 7.1-5)
37 Jisas-a kairai vova veka,
“Mopu beya pasin yei beyo nopu skelim yah nopirai veka yei aro taipo vai,
avenari God minia pasin vemona va narao ropu.
Mopu nopu pogivim yei,
vora God minia napogivim mopu.
38 Mopu ava nopoiy beyo vora God-a minia ava naropu.
Kope va God-a ao ya naropu emo,
va notawo ao mopu kopoiy ye,
va nayeyevo noraro yah tare nachao nonoi vova kuiniari nowere yah naropu.
Skel veka rope kopiꞌiy beyo ro,
skel avero va kope nopuko varu.”
39 Yah Jisas awirai bokis kairai roiy minia veka,
“Era kuiniari bio ineva koraka navia bio raꞌa,
ineva koraka minia neriute poꞌo rara vai?
Era kuiniari nererepi rovo minia kamo,
vai?
40 Beyo ava kelainim rere beya kuiniari netawoaka tikse yei vai,
kope skul-a neko veꞌen,
yah kope va nepaka tikse.
41 “Korao veka rope tah amo mentanaka kwinia rokire ine ya raꞌai mema kama yara,
toh kope era mema beya kuiniari nama yara aꞌai koraꞌa pako kwinia rokire ine mema veku vai?
42 Boh mema beya nama yara aꞌai koraꞌa pako kwinia rokire ine mema ero,
toh korao veka rope tah kamairai moa raꞌai raꞌa mema veka,
‘Raꞌai,
va nakame vora amo kwinia ine mema ero nana putuki.’
Mema aotore aka kamairai,
titja nini aꞌai koraꞌa keremainia ine mema veku ero nama putuki wo,
vora kope nama yara revo amo mentan aka kwinia rokire ine ya raꞌai mema yah nemiaputuki.”
Aꞌai re aka vo
(Matyu 7.16-20; 12.33-35)
43 Jisas-a kairai vova veka,
“Aꞌai neman beya kuiniari aka taipo noave vai,
kope aꞌai taipo,
beya kuiniari aka neman-a noave vai.
44  Aka rere aꞌai ro,
kere riritare veka,
emo aꞌai veka rope.
Beyo beya inia kenopi pire tiꞌi erere kerinia vora aka vo fik-a nepu vai,
tah aꞌai memeꞌme taipere erere kerinia beya kuiniari nenopi wain aka nepu vai.
45 Bio neman ruru awaka kwinia riya romoꞌo ya pasin neman-a inia karao.
Kope bio taipo aka,
ruru taipo aka kwinia riya romoꞌo ya,
yah pasin taipere aka inia karao.
Ruru prumo veka rope kerinia romoꞌo,
emo roo inia koautim kerekare upuoꞌo.”
Pasin riyempin vo oꞌro nopao
(Matyu 7.24-27)
46 Jisas-a kairai vova veka,
“Korao veka rope tah mopu kopinana veka,
‘Biapako,
Biapako,’
tah kope beya awirai nena pava kopike vai?
47 Boh bio rava nakai rina,
yah awirai nena narivo yah pava narikeo,
yah kope va naniritapu bia emo karaka rope.
48 “Bia emo karaka bio raꞌa karao oꞌro narao.
Meꞌri kauiy koraro revo kuro yah oꞌro karirataki akairi.
Taim ainieta pako koraro tah kokirikeo oꞌro,
oꞌro beya kwerere vai,
emo korao veka oꞌro karao kokupuana.
49 Kope ya bio raꞌa awirai nena narivo tah beya pa narike,
emo korao veka bio raꞌa oꞌro para beya karira meꞌri tah oꞌro karaota vai.
Oꞌro karereta pon meꞌri.
Anieta pako koraro kokirikeo oꞌro,
yah kope bererenki oꞌro korei tah kochori naꞌao.”