Jisas-a disaipel-a kako yei
(Matyu 4.18-22; Mak 1.16-20)
5
Roraꞌa,
Jisas-a karoi piro vo pivei Genesaret,a
tah aro bombiam prumo kekape keropi irikioroka papiya vora awirai ya God-a nairai nerivo.
2  Yah kope kayarare bot riyempin yei beyo yei bava inia kepao keti kerinia ro piro,
yah yei kekepi chao yei piva kepare.
3 Jisas-a kanoi kararo bot ya Cha Saimon yah kairai roa Cha Saimon vora bot-a naturuke nonoi mentan mentanki kukunai.
Yah Jisas-a kakeita bot yah skul-a karoiy aro bombiam.
4 Awirai-a kairai roiy veꞌen yah kope kairai roa Cha Saimon veka,
“Bot nama turukeki rakama yah chao nopu vere vere vora bava nopawei.”
5 Cha Saimon kope kairai kire roa veka,
“Biabiꞌiy,
roro ririva,
boꞌo pako aka kemao konoi yah kuri kanapo toh beya ba rava kemavia vai.
Toh mema kamairai tah va chao va nana vere vereyo vova.”
6 Yah chao keparai kereraro pi,
yah bava kekonai yah chao rovakore poaka tah inia koipepe.
7 Yah kope eno ketapoiy aro ovu yei kekepi bot raꞌa,
vora nekape nealpim yei.
Yah kekape bava kechao keparo bot konoi yah bot riyempin vemo,
kerepao nerewuwope.
8 Cha Saimon Pita ao vemona kayara,
oku katureriki ri kom ya Jisas yah kairai roa veka,
“Biapako,
name mena,
nena bia vo sin-a kanao.”
9 Cha Saimon Pita awei aro ya ovu keririkope toro taim kepirikei ba vemona kiavei emo.
10 Tah me biam riyempin ya Cha Sebedi,
awoꞌo yei Cha Jems re Cha Jon,
yei minia keririko toro.
Cha Jems re Cha Jon yei aro yei bava inia kepao piya Cha Saimon.
Yah Jisas-a kairai roa Cha Saimon veka,
“Beya nama riri vai.
Mare yah inia konoi,
boꞌo mema va beyo namako yei.”
11 Yah bot riyempin kerinko kerekore keriniata meꞌri nake,
tah ao koka yei kepepere yah pava kepekeya Jisas.
Jisas-a bia lepro karao kaneman varu
(Matyu 8.2-4; Mak 1.40-44)
12 Jisas-a kanoi kakei mataimon raꞌa yah bio raꞌa kakai riya.
Bio vemona,
reka ya lepro koraraka naꞌao.
Kapirikeiya Jisas,
yah oku katureriki yah oko kati koraro meꞌri yah inia katere roa Jisas veka,
“Biapako,
boh kama namaelpim nena vai,
mema kupuana kwinia rima,
kuiniari reka nena namao noneman varu.”b
13 Jisas-a eno katopanki yah kareretaka bia emo yah kairai roa veka,
“Kanere noma.
Nama niniu.”
Tah bererenki lepro korereiya biaemo.
14 Yah Jisas-a awirai kupuana kairai roa veka,
“Beya namairai moa bio raꞌa roꞌo ao vemona vai.
Kope nanom miya pris vo tempel yah reka mema namiritaka,
yah ofa namao vora noriritao veka reka mema kope koneman varu veka Cha Moses kairai ero,
vora kope bio kuiniari neyara veka yake kama neman veni.”
15 Yah kope awirai ya Jisas-a kotoporeri poaka.
Kope aro prumo kekape vora ava nerivo poa tah aro ah koraiy ero,
va naraiy neneman varu.
16 Jisas-a inia karerei aro bombiam yah kanoi bo beyo kebaun yah inia beten-a karao.
Jisas-a bio raꞌa kom-a keyapurari karaka kaneman varu
(Matyu 9.2-8; Mak 2.3-12)
17 Umo raꞌa,
Jisas inia skul-a karoiy aro bombiam,
yei Farisi awei tikse vo lo kekepi bo vemona.
Aro vemona Farisi awei tikse vo lo kekape boko prumo vo mataimon Jerusalem,
yah distrik Galili re Judia.
Yah kupuana ya Biapako kwinia riya Jisas inia karaiy beyo ah va koraiy ero keneman varu.
Jesus heals a paralytic (Luk 5:17-26)
18 Kope yei aro ovu bio raꞌa kainia rovore bet raꞌa tah kepoiy kekape naka,
kom re eno ya bia emo kereviri,
tah kepao nepoi nenopi oꞌro are vora neperiao piya Jisas-a kakuke.
19 Kekape yah keyara veka beyo keprumo poaka tah beya kuiniari nepoi nenopi piya Jisas vai.
Yah kepoi kekope oꞌro koꞌom nake yah kamo kekavovo tah kereru kararo romoiy rora,
riu bo vemona Jisas-a karoiy-e.
20 Jisas-a kayara bilip yei yah kairai roa bia emo veka,
“Kura nena,
sin mema kanapereki veni.”
21 Yah yei Farisi awei saveman vo loc inia ova kekinakina veka,
“Biaere ya bia veka rope tah karao boꞌo ya God-a nako,
tah awirai verenare kairai?
Bio raꞌa beya kuiniari sin-a napereuki vai.
God unake pon kuiniari sin-a napereuki.”
22 Jisas-a ruru yei kayara veꞌen tah katere roiy veka,
“Toh korao veka rope tah ruru veka kwinia romoꞌo kuro mopu?
23 Awirai veka rope komariro rona va nanairai?
Nena va nanairai veka,
‘Sin mema kana pereki’,
o va nanairai veka,
‘Nama variko yah namaute?’
24 Toh kanao va nopuyara veka meꞌri vemona,
Ma Biam ya Biod kupuana kwinia riya yah kuiniari sin-a napereuki.”
Yah karovoruki riya bia emo kom-a re eno keriarai emo,
tah kairai roa veka,
“Kanairai noma,
nama variko bet mema namako yah namaute nanom oꞌro mema.”
25 Yah bererenki bia emo kavariko iꞌiy ine yei aro vemo yah bet vemona kainiata kako yah awoꞌo ya God-a inia kavoko nake yah kanoi oꞌro ya.
26 Aro prumo kekepi ve keririko toro tah awoꞌo ya God-a kiavoko nake.
Riꞌi yei koririko toro tah inia kirai veka,
“Mare ao maraꞌa kemipirike revo!”
Jisas-a kairia Cha Livai
(Matyu 9.9-13; Mak 2.14-17)
27 Ao vemona kere nori kere baunki yah Jisas-a kope kanoi upoꞌo yah kayaraka bio raꞌa vo takis-a kako kakei oꞌro vo takis-a keko,
awoꞌo ya Cha Livai.e
Yah Jisas-a kairai roa veka,
“Mema nakame pava namekena.”
28 Yah Cha Livai kavariko yah ao koka karereu kerinia yah pa kare keiya.
29 Kope oꞌro ya Cha Livai,
akorom pako karao roa Jisas.
Aro prumo vo takis-a keko ero tah yei aro ovu minia kekepi yah akorom-a kepa piꞌiy minia.
30 Kope kovevenki Farisi awei saveman vo lo yei Farisif ava chirai naiy disaipelg ya Jisas veka,
“Toh korao vekarope tah akorom re piva koputon piꞌiy beyo voro takis-a keko awei bio voro sin-a kepao ero?”
31 Kope Jisas-a kairai roiy veka,
“Aro bombiam voro ahva beya koraiy ero beya kuiniari nenopi piya dokta vai.
Yei aro ah koraiy poꞌon va nenopi piya dokta.
32 Nena beya kakane vora nainiy aro keniniu riya ine ya God vai.
Nena kakane vora nainiy bio voro sin-a kepao ero vora rimoꞌo nerovoru.”
Kope ketere poa Jisas ro pasin vo akorom-a nekepi yao
(Matyu 9.14-17; Mak 2.18-22)
33 Yah aro ovu kirai poa Jisas veka,
“Yei aro ovu inia pava kepekeya Cha Jon,
umumoka akorom-a kekepi yao tah beten-a kepao.
Toh yei aro pa inia kepekeiy Farisi minia ao vemona kepao.
Kope yei aro inia pava kepekema inia akorom-a kepa yah pi va keton.”
34 Yah Jisas kairai kire roiy veka,
Boh bia raꞌa karao om-a nako,
era kuiniari nopirai poiy aro kura ya vora akorom-a nekepi yao taim bia emo baunke kakei riꞌiy?
Bauni.
35 Kope,
bia emo om-a karao nako ero,
aro ya neko ya nenopi naka veꞌen,
yah taim vemona aro kura ya akorom-a kekepi yao.
36 Yah awirai bokis rava kairai roiy,
“Bio raꞌa beya kuiniari noh tare narororu vora noh to tare koraꞌa nako va narari nao noh tora vai.
Boh ao vemona narao,
noh tare vemona va notaipo yah noh to tare koraꞌa vemona beya kuiniari norao ri minia veka noh to tora vai.
37 Ao raꞌa minia,
bio raꞌa beya kuiniari wain tare navere noraro wain taꞌa tora vai.
Boh ao vemona narao,
wain tare va buo vo noputu nokoi yah wain taꞌa tora va notari yah wain-a nowere yah wain taꞌa va notaipo poaka.
38 Korao veka tah wain tare,
va nevere noraro wain taꞌa tare.h
39 Kope bio wain tora katon veꞌen ero,
beya kuiniari narerero wain tare naton vai.
Kayara veꞌen veka,
‘Wain tora koneman poaka.’ ”