E Jisu na sugaa ori
Mt 13:54-58; Lk 4:16-30
6
Me Jisu paa kaokahi bono hum bona,
mepaa voosu vo vaan teve.
O disaepol teve mee na murina bari.
2 Teo Sabat,
mepaa taneo tea vaasusu komana sinagog,
mea bero va teori to baitono bari paa karavi kurusu,
meori paa boha voen,
“Havee to gono a aba vai bona maa vaasusu vai?
Eove na taagin tei koa me nana bono konakona ae o kikisi vai to paku bata nae bona maa taba vakaravi komana vai?
3 Eve bene saka e kapentaa haana?
Saka e sinanae haana e Meeree?
Saka ba keara teve haari ere Jemis,
Josep,
Judas ae Saemon?
A ba vavinanae bene saka pate tei haa me kararaara?”
Meori paa sugaa bari.
4 Me Jisu paa sue kiri bari,
“O poropita na vasisio ri riori tea meha maa hum,
evehee tea maa vaan teori mamana ae tea maa banoasi riori,
ae tea maa komana inu teori,
saka vasisio haa ri riori.”
5 Meve saka paa ante haa tea paku ta maa taba vakaravi komana ta maa bero en vaan teve,
ei kou saka vamanamana haa ori.
Evehee na vaakopo bona bua kurinae teo si kioko vai o kamisi,
meori paa tagae.
6a Meve paa karavi kurusu to hiki vo riori to koma vamanamana.
E Jisu na vaanao ribona peha saavun buaku (12) a aposol teve tea kiu
Mt 10:1, 5, 7-11, 14; Lk 9:1-6
6b Me Jisu paa vataviri tea maa vaan,
eove he tea vaasusu bata.
7 Mepaa dadao ribona peha saavun buaku (12) a aposol teve,
mepaa hee ribari bono kikisi,
eori re vaakao tavusu ribono taun hata,
teori o hopo oraa.
Meve paa vaanao bubuaku ribari,
8 murina sue vakikisi kirie bari voen:
“Beam nao tea vaavihi,
goe tea dee ta berete,
ta kae,
ge ta moonii tea maa poraa team.
Eam toro dee koa o itokono team.
9 Vaahae nio suu.
Evehee eam toro goe tea dee to meho sioti.a
10 Beam hovo ta inu,
tei teebona,
ore ante beam kaokahi a vaan bona.
11 Evehee be ta peha vaan saka vaavoosu haa ameam,
ge beori saka baitono haa ameam,
kaokahi a vaan bona,
beam tanovo bata nom o avu va moomeam.
Ore vataaree voen,
eori paa pakuu bono matapaku hata.”
12 Meo aposol paa no vamora kiri bona maa tavaan,
eori re taverete kahi bona maa hata teori.
13 Eori na vaakao tavusu ribono taun hata o bero kahi ribene eori o hopo oraa,
bara na vatagae ribono bero o aba o kamisi,
eori he havi ribari bono vaanomo.
E Jon Baptis na govara ori
Mt 14:1-12; Lk 9:7-9
14 Me King Herot paa baitono ni bene Jisu,
ei kou a henanae paa nata ni vea aba bero.
A meha papana na boha vo rien,
“Eove e Jon Baptis to paa sun vaha mau tea mate.
Eve a pusunae meve tei me nana bono kikisi tea paku bona maa taba vakaravi komana.”
15 Evehee a meha papana na boha vo rien,
“E Ilaeja vai,
a poropita roho.”
A meha papana he na boha vo rien,
“A poropita,
to potee nana bona maa poropita va nabunuu.”
16 E Herot he baitono ni bona,
mepaa boha voen,
“E Jon vai to vaagovara ni roho naa,
to paa sun vaha mau tea mate.”
17 Evei amaa taba to tapaku ki roho bene Jon:
E Herot komana to vaanao ri nao roho bona tau puana teve tea ato bene Jon,
meori paa kiikisi bari,
ae vaahovo bari inu karabusu.
Na paku vo roho en suku bene Herodias.
E Herodias e mutane Pilip roho,
e keara te Herot,
me Herot paa vahio vaha ni bona.
18 E Jon kou na vavaahuu sue ki bene Herot voen,
“Saka tavaamanaata haana bean vahio vaha e mutane keara tean.”
19 Me Herodias paa koma hata kurusu ni bene Jon,
mepaa rake tea asun vamate bona.
Evehee saka ante haa,
20 tea tabae e Herot na vaavasisio kurusu ni bene Jon,
ei kou na nata vo naen,
eove a aba a totobin ae a penapena.
Meve paa kikiikira kurusu bona.
Beve baitono bona maa moroko te Jon,
a vuhanae repaa ponisi kurusu,
evehee eove na maamararae tea baitono bona.
21 Meo vuri o mataa paa suguna ki bene Herodias tea vaamate bene Jon.
Teo boni vahuhu te Herot,
me Herot paa paku bono paku kiri bona maa tau kiu bebeera teve,
amaa tau vamee teo aamii ae amaa tau vamee va Galilii.
22 A baiko moon te Herodias he hovo tea hagi,b
mepaa vaheahea kurusu bene Herot ae o vura teve.
Me King Herot paa sue ki bene maahura,
“Hino anaa ta peha taba to rake noman,
enaa repaa hee vuan ee.”
23 Mepaa sue ki bona,
bona sue vaovoi vai a kikisi,
“A tabae to hino noman tenaa pasi heu naan.
Bean hino rova anaa,
enaa re kiri ki vuan to hum tea vuaba tenaa,
pasi heu naan.”
24 Mea maahura paa tavusu,
mepaa no hivi bene sinanae,
“A tabae toro hino naa?”
Me sinanae paa sue,
“Ean toro hino,
eove re mosi govara bona kahoo ne Jon Baptis,
eove repaa hee vuan bona.”
25 Mea maahura paa pahin vakakao hovo koa,
mepaa hino bene king,
“Enaa na rake nom a kahoo ne Jon Baptis tea perete,
ei koai!”
26 Me king paa tamaka kurusu ni bona taba to paa sue vaevuru eve.
Evehee na pote tea kaku bona sue vaovoi vai a kikisi to paa paku vaevuru ee,
matario vura teve.
27 Mepaa pahin vaanao koa bona too puana teve,
eove re dee ma bona kahoo ne Jon.
Mea too puana paa nao,
mepaa govara ma bona kahoo ne Jon inu karabusu.
28 Mepaa dee ma bona kahoo ne Jon tea perete,
mepaa ma hee bona bene maahura.
Mea maahura paa hee bona bene sinanae.
29 O disaepol te Jon he baitono ni bona taba to tapaku,
meori paa no dee ma bona suini ne Jon.
Meori paa pae ni bari teo kasikasi.
E Jisu na vaa-ani bono 5,000 otei
Mt 14:13-21; Lk 9:10-17; Jn 6:5-13
30 Amaa aposol he voosu vaha ma tea kiu to vaanao meri nao roho e Jisu bari,
meori paa vatataonun vo nao teve.
Meori paa suesue ki bari bona maamihu taba to paku maori,
bara tabae to vaasusu ni maori.
31 A aba bero to vavakakaku vo nao tere Jisu,
meori paa hiki to vuri toro ani ori.
Me Jisu paa sue kiri bari,
“Nigara are nao vo teo hum opin,
eam re vaavuriha va sihum.”
32 Meori paa hae teo bout,
meori paa nao teo hum opin.
33 Evehee o bero to tara ribari,
eori he tea nao bata,
meori paa inana ribari.
Mea maa tavaan va tea maamihu taon paa kao momohu vo teo hum vai to nao vai bata vo roho riori,
meori paa no suguna momohu vaha kiri bari.
34 Eori he vahogoro,
me Jisu paa tara bono toogusu vaagum,
mepaa koma ove kurusu ribari,
ei kou ahiki ta too vamee teori.
Eori na potee ri rori bono sipsip vai to hiki rori ta too kikira teori.
Meve paa taneo tea vaasusu ribari bona bero a taba.
35 Tea tauravi,
meo disaepol teve paa nao vo nao teve,
meori paa no sue,
“O hum vai o hum opin,
a roava mee vahusu ropo vai.
36 Vaanao ria maa tavaan vo tea maa vaan bara tea maa kaakake vai to taviri araraara,
eori re voni komana ta maa taba-ani teori.”
37 Evehee Jisu na sue kiri bari,
“Eam toro hee riori ta taba-ani.”
Meo disaepol paa sue ki bari,
“Enam pasi taagin vuriha koa nom o moonii vai o beera sana tea voni taba-ani kiria kavara na aba vai?
A voni tea aba be kiu bona kukan totoka (8) a sivao saka ante haana tea voni bona taba-ani to ante ri na bari.”c
38 Meve paa hivi ribari,
“A toovihi a berete to tei me nomeam?
Nao eam re tara ma.”
Eori he vuriha ma,
meori paa ma sue vaha ki bari,
“A taonim a berete ae a buaku a iana.”
39 Me Jisu paa sue kiri bono disaepol teve,
eori re vaahio ribona maa tavaan tea maa vaagum tea garaasi.
40 Meori paa hio tea maa vaagum,
amaa meha maa vaagum o 100 aba,
amaa meha he o taonim saavun (50) o aba.
41 Me Jisu paa gono bona taonim a berete ae a buaku a iana,
mepaa tara hiava vo teo suviri,
mepaa vaamataa ki bene Hunavaan.
Murinae,
mepaa kakaku bona maa berete.
Mepaa hee ribono disaepol teve,
eori re heehee vatotoena ribona maa tavaan.
A bua iana mee na kakaku eve,
meori paa heehee vatotoena ribona maa tavaan.
42 Meori paa kavara ani,
meori paa mahun.
43 Rerau,
meo disaepol paa avete unun vaha bona maa berete ae iana vai to ani kahi ori,
meo peho saavun buaku (12) o hoi paa hapusu vahaa.
44 O 5,000 otei bara ta komana inu teori to ani roho bona taba-ani vai.
E Jisu na pita toon na kopua
Mt 14:22-33; Jn 6:15-21
45 Murinae koa,
me Jisu paa pahin sue koa kiri bono disaepol teve,
eori re hae teo bout,
eori re pahana momohu vo Betsaeda,
beve vaavoosu ri roho bono vaagum.
46 Eve he vaavoosu vakavara ribari,
mepaa nao tea vaneanava tea voora.
47 Na booboni,
o bout he tea tei vakisi tobina kopua,
e Jisu he tea tei papahiana vakisi tea voora.
48 Tea matana takaha,
meve paa tara ri nao bono disaepol teve,
eori he nagu batari tea hua tatana bona iravata.
Me Jisu paa nao vo nao teori,
eove he tea pita bata nao toon na kopua.
Meve tau pita oha,
49 o disaepol he tara nao bari,
eove he tea pita bata nao toon na kopua.
Meori paa upehe vahoara voen a oraa,
meori paa oreorere,
50 suku bona kavara riori na tara bari,
meori paa naabu viravira kurusu.
Evehee Jisu na pahin koara koa kiri nao bari,
“Enaa ve!
Goe tea naabu.
Vaarutaa a vuhameam!”
51 Meve paa hae vahaa meri bari teo bout,
mea iravata paa maaraa vahaa.
Meori paa vaasin viravira kurusu,
52 tea tabae na tara rova bono kikisi te Jisu,
eove he vaaberobero bona berete ae a iana,
ahiki he beori mamana ni bari,
ei kou a vuhariori na poosu vai roho nana.
E Jisu na vatagae ribono kamisi Genesaret
Mt 14:34-36
53 Eori he pahana,
meori paa no vahogoro Genesaret.
Meori paa tanatana ni bono bout teebona.
54 Eori he gunaha kahi koa bono bout,
mea maa tavaan paa inana bene Jisu.
55 Meori paa kao binubinu tea komana rijin bona,
meori paa no suesue kiri bona tavaan.
Beori baitono voen,
e Jisu na tei nana teo hum va sau,
eori repaa dee ri nao bono aba vai o kamisi tea maa teebana.
56 Tea maa vaan bara taon,
ge havee to nao bata vo nae Jisu,
eori na vaobete batari bene eori o kamisi tea maa hum totoana.
Eori repaa uku ki bene Jisu,
eve re vaamanaata kiri bari beori ante rori tea ato bono punete no hobohoboo teve.
Mea kavara na aba to ato bari paa tagae.
