E Jisu na vatagae bona otei vai a vanoho
Mt 9:2-8; Lk 5:18-26
2
A meha maa boni he oha,
me Jisu paa vaakaku vaha bana vo tea taon va Kapenium.
Mea maa tavaan paa baitono voen,
eove paa voosuu vaan.
2 Meori paa vatataonun vo nao inu to tei nae,
mea inu paa hapusu teo aba,
meve hiki koa ta mahan.
A matana inu mee na hapusu roho.
Me Jisu paa vamora kiri bari bona koara te Hunavaan.
3 Me Jisu vamora nana,
a dorana a otei he vadee ni nao bona otei a vanoho vo teve,
eve he tea goroho bata tea teebana.
4 Meori saka paa ante haa bari tea dee hovo te Jisu,
ei kou o aba o bero.
Rerau,
meori paa vadee hiava ni bari toon na inu.
Meori paa keketaa kaakoo ma toon na inu,
eori he tea totomaakib bata ma bene Jisu.
Meori paa vaagunaha kaakoo me ma bona otei vai a vanoho tea tabusu,
eve he goroho bata maana tea teebana.
5 E Jisu he tara bono koma vamanamana teori vo teve,
mepaa sue ki bona otei vai a vanoho,
“Sahata tenaa,
o matapaku vahata tean paa tarudahau.”
6 O meho siisia va tea lo na hio vai roho rori,
eori he tea vaupeupehe taono voen,
7 “Sovee mea otei vai boha vo naen,
na vaapeha me nana bene Hunavaan?
Eve na suu vinaoku ni nana bona.
E Hunavaan koa to ante nana tea vaarudaha bono matapaku vahata.”
8 E Jisu he paa nata vaevuru ni bono vakokona teori tea vuhanae.
Mepaa sue kiri bari,
“Eam toro goe tea vaupeupehe voen rau tea vuhameam.
9 A tabae to varuruva nana,
tea sue kia otei vai a vanoho,
‘Amaa hata tean paa tarudahau’ ge tea boha voen,
‘Sun ean re gono a teebana tean,
ean re pita’?
10 Nomana enaa pasi vataaree nom ameam,
eam re kona voen,
a Baiko tea Abacd na tei me nana bono atorotii en teo kasuana tea vaarudaha bono matapaku vahata.”
Mepaa sue ki bene vanoho,
11 “Enaa na sue kiu noman,
sun,
gono a teebana tean,
ean re voosu.”
12 Mepaa pahin sun koa,
gono bona teebana teve,
mepaa pita tavusu,
a kavara na aba he tea tara.
Meori paa vaasin kurusu,
meori paa variirii bene Hunavaan,
eori he tea boha bata voen,
“Ae maa bana!
Ahiki beara tara roho ta taba to paku vo naen!”
E Jisu na viana bona too gonogono taakis
Mt 9:9-13; Lk 5:27-32
13 Me Jisu paa nao vaha bana rapana kopua va Galilii,
meo vaagum paa nao vo nao teve,
mepaa taneo tea vaasusu ribari bona koara te Hunavaan.
14 Meve pita batana,
eve he tara nao bene Livai,
a baiko otei te Alpeas,
eove he tea hio teo hum gonogono taakis.
Me Jisu paa sue ki bona,
“Ma murina anaa.”
Rerau,
me Livai paa sun,
mepaa murina bona.
15 E Jisu he tea ani meri bono disaepol teve inu te Livai,
a bero a tau gonogono taakis ae o aba hata to pate ani meri nae,
ei kou o bero o kaku aba vai to murimurina bata bene Jisu.
16 O siisia va tea lo vai o Paresiie he tara bene Jisu,
eove he tea ani meri bona tau gonogono taakis ae o aba hata,
meori paa hivi ribono disaepol teve,
“Sovee me Jisu ani meri nana bona tau gonogono taakis ae o aba hata?
Eove toro goe tea ani meri bari.”
17 E Jisu he baitono bono moroko bona,
mepaa sue kiri bari,
“Saka o aba vai haari to tootoo vamataa rori to rake rori bona too vatagae.
Ahiki.
Eori to kamisi rori to rake rori bari.f
Enaa saka nomaa haa tea dadao rio aba vai to kona vo rien,
eori o totobin.
Ahiki.
Enaa na nomaa tea dadao rio aba vai to nata vo rien,
eori o aba hata.”
A taba vai a tamuana saka ante haana tea vahovan me bona taba vai a voon
Mt 9:14-17; Lk 5:33-38
18 O disaepol te Jon ae o disaepol teo Paresii na penapena ani vai roho rori,
meo meho aba paa no hivi bene Jisu,
“Sovee meo disaepol te Jon ae o disaepol teo Paresii penapena ani rori,
o disaepol tean he ahiki?”
19 Me Jisu paa pau bono hivi teori bono meho hivi,
“O vura pasi taagin penapena ani koari eori he tea pate tei me bona otei vai to pasi vavahio nana?
Ahiki,
saka ante haari tea penapena ani beve pate tei meri na bari.
20 Evehee o vuri pasi sugunau to pasi mee vaavaha vori bona otei bona,
kahi ribono vura.
Teo boni bona,
eori repaa penapena ani mana.g
21 “Ahiki ta aba to pipi nana bona tabusu beve kuna vatapo ni bene ta maro vai e ta voon me bene ta maro vai e ta tamuana.
Beve paku vo teebona,
e ta maro vai e ta voon repaa rahi siri vakisi batana bene ta tamuana.
Rerau,
a tabusu repaa beera vakisi batana.
22 “Ahiki ta aba to isuvu nana bona voaen vai a voon tea guvi kapa gout vai a tamuana.
Beve paku vo teebona,
a voaen repaa siri bona guvi kapa gout.
A voaen ae a guvi kapa gout repaa mirao.
Evehee a voaen vai a voon toro isuvu tea guvi kapa gout vai a voon.”h
E Jisu e Sunano no Sabat
Mt 12:1-8; Lk 6:1-5
23 Teo peho Sabat,
mere Jisu paa pita kaakoo nao komana maa mohina vuiti.
Meo disaepol paa taneo tea pesu bona vua vuiti,
eori he tea pita bata.
24 Meo Paresii paa sue ki bene Jisu,
“Tara ham!
Sovee meori paku rori bono matapaku vai to saka tavaamanaata haana tea lo be tapaku teo Sabat?”
25 Mepaa boha voen,
“Eam bene saka ahe haa roho a koara te Hunavaan to sue nana bona taba to paku roho e Devita bara o vaagum teve,
eori he behu ae harusu?
26 Teo vuri te Abiata,
a too vamee teo pris,
to hovo roho e Devita bona inu te Hunavaan,
mepaa ani bona berete vai a penapena,
to tavaamanaata koa kiri na bono pris.
Mepaa hee ribona meha papana teve bona meha maa hum.”ij
