\id JAS \h Santiago \toc2 Santiago \mt1 Tson Na Tji Santiago \c 1 \s Incyaa Santiago tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan Israel na jndë tycyahin \p \v 1 Ja Santiago macüji tsonvahin. Condui ja tsꞌan na ityeꞌntjon nnon Tyoꞌtsꞌon yo nnon Jesucristo, nquii jon na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa. Mancya tsꞌon njan ndëë ꞌoꞌ na conduihan nchoꞌve tmaanꞌ jaa nnꞌan Israel na jndë tycyahoꞌ ninvaa tsonnangue. \s Cꞌoon tsꞌan na neiinꞌ juu min vaa ꞌnan iquenon juu \p \v 2 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Jesús, vaa xjen jndye nnon min na iquenhanꞌ xjen ꞌnaanhanꞌ ꞌoꞌ na ninꞌquitscyaahanꞌ ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ jon. Ya na nndaꞌ vaa, cꞌonhoꞌ na cüineiinꞌ jndyi nꞌonhoꞌ. \v 3 Ee juu na vantyja nꞌonhoꞌ, xjen na vaa ꞌnan na iquenhanꞌ xjen juuhanꞌ, juu nanꞌñeen na coquenonhoꞌ vayꞌoonhanꞌ ꞌoꞌ na contjotyenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 4 Majoꞌ juu na ntjotyenhoꞌ quityquiiꞌ joo naviꞌñeen, ncyahoꞌ na quindë ya na ngayꞌoonhanꞌ ꞌoꞌ na ngaquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon, na quindë ya na nanꞌxuanhoꞌ na conduihoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo. \p \v 5 Ndoꞌ xe na aa ndyiiꞌ ncüiihoꞌ ndicüaaꞌ tsꞌon juu nchu vaa quitsꞌaa juu quityquiiꞌ joo na iquenhanꞌ xjenhin, can juu na ncyaa Tyoꞌtsꞌon na jndaꞌ xquen juu. Na ntsꞌaa juu na nndaꞌ, yajoꞌ nninncyaa jon jñꞌoon na ican tsanꞌñeen ee juu jon tyiꞌvacuaa xjen na ncyaa jon ndëë nnꞌan, min tyiꞌtsityiaꞌ jon tsꞌan na icanhanꞌ. \v 6 Majoꞌ ya na itsinin juu nnon Tyoꞌtsꞌon, cantyja tsꞌon juu na nninncyaa jon juu jñꞌoon na ican juu. Min tyiꞌncꞌoon juu na ve vaa na itsitiu juu. Ee tsꞌan na ve vaa na mꞌaanꞌ tsꞌon xjen na ican juu vi naya nnon Tyoꞌtsꞌon, juu tsanꞌñeen itsijonhanꞌhin chaꞌvijon juu ndaandue xjen na ijuuhanꞌ na ntyque jndyehanꞌ ncüii cüii ntyja. \v 7 Tsꞌan na nndaꞌ vaa mꞌaanꞌ tsꞌon, tyiꞌndyiiꞌ tsꞌon juu na ncyꞌoon juu cüenta jñꞌoon na ican juu nnon jon. \v 8 Ee xeevahin ncüii nnon na mꞌaanꞌ tsꞌon juu, ndoꞌ ncüiichen xuee mañoon nnon ꞌnan na mꞌaanꞌ tsꞌon. Tyiꞌcüejon itsꞌaa juu. \s Ntyja ꞌnaanꞌ tsanndyiaꞌ yo tsantya \p \v 9 Juu ntyjëëhë na vantyja tsꞌon Cristo na tsanndyiaꞌhin, chuhanꞌ na cüicjeeꞌ juu na njon conduihin ngꞌe na itsue Tyoꞌtsꞌonhin na conduihin jnda jon. \v 10 Majoꞌ juu ntyjëëhë na tyahin na mantyi vantyja tsꞌon juu Cristo, xjen na conanꞌcüejnaanꞌ ntyje tya juuhin ngꞌe na conduihin cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, mantyi cüineiinꞌ jndyi juu. Ee chaꞌxjen ntjaaꞌ jndëë na tyiꞌviooꞌhanꞌ, cje coꞌuaahanꞌ, manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na ngenon tsantya. \v 11 Ee xjen na ndyova ndoꞌcüjioonꞌ na jminꞌ jndyihanꞌ, coꞌuaa tsco jndëë, ndoꞌ cocyaa ntjaaꞌ ꞌnaanhanꞌ, juu na nancooꞌ ntjaaꞌñeen, cotsuhanꞌ. Mandöꞌ vaa itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsantya, ntycüii ntyja ꞌnaanꞌ jon viochen xjen na itsichon jon na nnintyantyichenhin. \s Juu na iquenhanꞌ xjen tsꞌan yo juu na ityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌhin \p \v 12 Juu tsꞌan na minntyjeeꞌtyen quityquiiꞌ joo na iquenhanꞌ xjen ꞌnaanhanꞌhin na ninꞌquitsquioohanꞌhin, min tyiꞌvacüaaꞌhin ntyja ꞌnaanhanꞌ, neiinꞌ tsanꞌñeen, ee vi na jndë tenonhanꞌ ndoꞌ tyiꞌquiꞌndyicjehin nnonhanꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon ntsiquindaaꞌ jonhin na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu. Ee jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon na joo nnꞌan na veꞌngiohan jon, ncyꞌonhan cüentahanꞌ. \v 13 Ya na vaa ncüii nnon na ityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ tsꞌan na quitsitjahin, tyiꞌncꞌoonꞌ tsꞌon juu na nquii Tyoꞌtsꞌon iꞌua jon tsꞌian na quitsꞌaa juuhanꞌ. Ngꞌe nquii jon, minꞌncüii nnon natyia tyiꞌxeꞌquindëë ngayꞌoonhanꞌhin na ntsitjahin, min tyiꞌxeꞌquitsꞌaa jon ncüii nnon na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntsitja tsꞌan. \v 14 Ee ncüii cüii tsꞌan ityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌhin xjen na nquii juu ncyaa juu na juu ꞌnan natyia na ntꞌue jndyi tsꞌon juu na ninꞌquitsꞌaa juu, vayꞌoonhanꞌhin xjen ꞌnaanꞌhanꞌ. \v 15 Ndoꞌ juu na vayꞌoonhanꞌ tsanꞌñeen na quitsitjahin, vi na jndë tantjonhanꞌhin, itsijndaꞌhanꞌ na vaa jnaanꞌ tsanꞌñeen, ndoꞌ juu jnanꞌñeen, vi na jndë siquindëñꞌenhanꞌ xjen ꞌnaanꞌhanꞌ, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu chaꞌvijon tsꞌoo. \p \v 16 ꞌOꞌ ntyjë na viꞌnchjihoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, tyiꞌnanꞌviꞌnnꞌan nquehoꞌ na nnanꞌtiuhoꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon itsꞌaa jon na vayꞌoonhanꞌ tsꞌan na quitsitjahin. \v 17 Ee nquii tyëëhë Tyoꞌtsꞌon, ninnquiiꞌchen ncyaa jon tsoñꞌen ꞌnan na coyꞌön cüenta na coteꞌjndeihanꞌ jaa. Tsoñꞌen ꞌnan na cojntyꞌia na conanꞌxueehanꞌ tsjöꞌndue, nquii jon tquenhanꞌ. Majoꞌ nquii jon min tyiꞌtsijonhanꞌhin yo joohanꞌ, ee covejndyo na conanꞌxueehanꞌ, majoꞌ nquii jon tyiꞌjon quitscüejndyo jon ntyja ꞌnaanꞌ na itsꞌaa jon yo jaa. \v 18 Ntyjantyi na ntꞌue tsꞌon jon, tyincyaa jon na cotaꞌntꞌö xcö ya na tantyja nnꞌön juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon na mayuuꞌhanꞌ. Nndaꞌ vaa na sꞌaa jon chaꞌ njonntyichen iquenhanꞌ jaa quiiꞌ ntꞌan tsoñꞌen na tquen jon. \s Quitaꞌnguëëꞌ nchu vaa na icoꞌxen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon \p \v 19 ꞌOꞌ ntyjë na viꞌntyji na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonmin. Tsoñꞌenhoꞌ cꞌoncjehoꞌ na quindyehoꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ tyiꞌnanꞌcjehoꞌ na jen ninꞌquinduehoꞌ nchu vaa itsiꞌmanhanꞌ, ndoꞌ mantyi cꞌonhoꞌ na nion mꞌanhoꞌ na conanꞌvjehoꞌ nnꞌan. \v 20 Ee xjen na conanꞌvjëëhë ntyjëëhë, itscuꞌhanꞌ na quintꞌa chaꞌxjen na chuhanꞌ na quitsamꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon. \v 21 Mangꞌe na nndaꞌ, tsoñꞌen na itsiꞌndaaꞌhanꞌ tsꞌan na tonnon jon, ndoꞌ mantyi yo ninꞌjoo ꞌnan tyia jndyi nanꞌxuanhanꞌ, quitjiñꞌenhoꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ. Ndoꞌ yo na ndyiaꞌ nꞌonhoꞌ, cyꞌonhoꞌ cüenta juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon na conduihanꞌ najndei na yo juuhanꞌ nndëë ntsinꞌman jon ñuaanhoꞌ. \p \v 22 Majoꞌ quinanꞌmanhoꞌ ndëë nnꞌan na conanꞌquindëhoꞌ nchu vaa na itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ee xe na aa veꞌ condye nguehoꞌhanꞌ min tyiꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌhanꞌ, veꞌ conanꞌviꞌnnꞌan nquehoꞌ. \v 23 Ee minninchen jaa na veꞌ condyëë nguë jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ tyiꞌquitaꞌnguëëꞌhanꞌ, itsijonhanꞌ ntyja njanhan chaꞌvijon tsꞌan na veꞌ ndyiaaꞌ ngue juu nnon yo jnon. \v 24 Ndoꞌ vi na jndë jndyiaaꞌ juu nchu vaa nnon juu yo jnonꞌhin, vja juu, ndoꞌ maninñoonꞌ ngitsuuꞌ ntcüeꞌ tsꞌon juu nchu vaa nnon juu. \v 25 Majoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon jnon. Juu jñꞌoonꞌñeen na taquintyja na quindë conduihanꞌ na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ jndë jndyaa jaa na tomꞌan nacje ꞌnaanꞌ jnan. Xe na aa cotquën cüentahanꞌ ndoꞌ ninnquiiꞌchen mꞌaanꞌ nnꞌön ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndoꞌ min tyiꞌcotsuuꞌ nnꞌön na ntꞌaha chaꞌxjen na coꞌxenhanꞌ, yajoꞌ tꞌman vaa na ndyio jon jnꞌaan jaa. \p \v 26 Minninchen tsꞌan na itsitiu nquii na quindë ya na itsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ tyiꞌiquen nquii juu xjen tsa juu, itsiviꞌnnꞌan nquiihin. Veꞌ jnꞌaan ntyja na itsitꞌmaanꞌ juu jon. \v 27 Ntyja na icüjiꞌ Tyoꞌtsꞌon cüenta na aa quindë ya na itsitꞌmaanꞌ tsꞌan jon, ndö vaa na itsiꞌmanhanꞌ. Nque yotsca na jndë tjë tye yo ndyee, quitejndei tsꞌan yoꞌñeen naviꞌ na coquenon joo, ndoꞌ majoꞌntyi joo nanntcu ninnque. Ndoꞌ mantyi quen nquii tsꞌan cüenta na tyiꞌntsijonhin natyia na contꞌa nnꞌan na conanꞌjonhan nchu vaa na tsixuan tsonnangue. \c 2 \s Cüejon quintꞌahoꞌ yo nnꞌan, min nanninñenꞌ, min nantya \p \v 1 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ nquii Jesucristo na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa na taquintyja na tꞌman conduihin, tantꞌahoꞌ na njon ngiohoꞌ ncüii tsꞌan, majoꞌ ncüiichenhin tyiꞌquinjon ngioho. \v 2 Cüa, nnduë xe na aa ntsque ve nnꞌan naijon na covatjonhoꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ ncüii joohin tsantyahin na cüe jon ndiaa na yantyichen, ndoꞌ ñjon tsiꞌxꞌee sꞌon ijan ntꞌö jon. Majoꞌ ncüiichen tsanꞌñeen tsanjñenꞌhin, veꞌ ndiaa tjaaꞌ cüe juu. \v 3 Majoꞌ juu tsanꞌñeen na cüe jon ndiaa na yantyichen, xe na aa conanꞌjñꞌoonꞌhoꞌhin ndoꞌ nnduehoꞌ nnon jon: “Nndaꞌ ta, quijmanꞌ chjo ndöhin naijon na yantyichen.” Majoꞌ nnon juu tsanjñenꞌ nnduehoꞌ: “Ndö cüentyjeꞌ”, Oo xe na aa nnduehoꞌ nnon juu: “Quijmanꞌ tyuaa ndyo na vequityën.” \v 4 Ya na contꞌahoꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ tyiꞌcüejon contꞌahoꞌ yo nnꞌan. Ñꞌenhan na njonhin ngiohoꞌ, majoꞌ ndyiiꞌ nnꞌan na tyiꞌquinjonhan ngiohoꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ, itsiꞌmanhanꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na tyia conanꞌtiu na tyiꞌjndyoyu cotjiꞌhoꞌ cüenta nchu vaa na njon condui ncüii cüii tsꞌan. \p \v 5 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ na viꞌntyjihoꞌ, quindyehoꞌ chjo jñꞌoon na matsjö. Covaaꞌ nnꞌön na icüji Tyoꞌtsꞌon nanninñenꞌ na conduihan cüentaaꞌ nquii jon. Itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja nꞌonhan jon ntsijonhanꞌ joohan chaꞌvijon tsantya na minꞌncüii nnon tyiꞌitsitjahanꞌhin. Ndoꞌ joo nnꞌan na conanꞌviꞌngiohan jon, jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon na tsoñꞌen na condui jon na ityeꞌntjon jon, ntsiquindaaꞌ jonhanꞌ joohan. \v 6 Majoꞌ ꞌoꞌ contꞌahoꞌ na tyiꞌquinjon nque nanninñenꞌ. Ndoꞌ mangiohoꞌ na nque nantyaꞌñeen contꞌaviꞌhan ꞌoꞌ. Manquehin cotsachohinhoꞌ ntꞌö jüe chaꞌ quitꞌuiiviꞌhanꞌhoꞌ. \v 7 Ndoꞌ manquentyi nantya na conanꞌneinhan jñꞌoon tsanꞌ cjooꞌ xueeꞌ Cristo, nquii jon na taquintyja na tꞌman conduihin ntyja ꞌnaanhoꞌ, majoꞌ ꞌoꞌ xueeꞌ jon njon jndyihanꞌ ngiohoꞌ, manquii jon na tyiiꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon. \p \v 8 Vaa jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon na taquintyja na tꞌman icoꞌxenhanꞌ. Itsohanꞌ: “Cüiviꞌntyjiꞌ minninchen tsꞌan chaꞌxjen na viꞌntyji nquii ꞌuꞌ.” Juu jñꞌoonvaꞌ xe na aa mavangueeꞌhanꞌ vaquinjonꞌ matsaꞌ. \v 9 Majoꞌ xe veꞌ cotjihoꞌ nin nnꞌan na contꞌahoꞌ na njon, yajoꞌ itsijndaꞌhanꞌ na conanꞌxuanhoꞌ jnan, ee jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, juuhanꞌ itsinchuꞌhanꞌ na jndë conanꞌtjahoꞌ. \v 10 Ee xe na aa vangueeꞌ tsꞌan tsochen jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, ndoꞌ xe na aa itsitjahin ntyja ꞌnaanꞌ min veꞌ ninncüiihanꞌ, condui tsanꞌñeen tsꞌan na taꞌnan siquindë juu joo jñꞌoonꞌñeen, ndoꞌ na nndaꞌ, chujnan juu nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaan tsoñꞌen jñꞌoonꞌ jon na icoꞌxenhanꞌ. \v 11 Ee manquiintyi jon na itso jon: “Tyiꞌncꞌonꞌ yo tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro”, mantyi itso jon: “Tyiꞌntscueꞌ tsꞌan.” Ndoꞌ xe na aa mavangueꞌ na tyiꞌcomꞌanꞌyaꞌ yo tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro, majoꞌ xe na aa iscueꞌ tsꞌan, jndë chujnanꞌ ndëë tsoñꞌen ntji ꞌnaanꞌ jon na icoꞌxenhanꞌ. \v 12 Vaa jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ itsiquindyaa Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ majuuntyihanꞌ, joꞌ ntcoꞌxen jon ꞌoꞌ na aa conanꞌvehoꞌhanꞌ, ndoꞌ aa taꞌnan. Mangꞌe joꞌ quintꞌahoꞌ cüenta nin jñꞌoon na nanꞌneinhoꞌ ndoꞌ nin ꞌnan na ntꞌahoꞌ. \v 13 Ee xe naneinhin na tyiꞌcꞌön na ntyꞌia ro nnꞌan ngiö, yajoꞌ juu xjen na ntcoꞌxen jon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan, min tyiꞌxeꞌcꞌoon jon na ntyꞌia rö ntyjii jon. Majoꞌ xe naneinhin mꞌan na ntyꞌia ro nnꞌan ngiö, yajoꞌ mantyi ncyꞌoon jon na ntyꞌia rö jaa ntyjii jon juu xjen na ntcoꞌxen jon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan. \s ꞌNan na itsꞌaa tsꞌan, tsiꞌmanhanꞌ na aa vantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon \p \v 14 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, xe na aa conduë na vantyja nnꞌönhin, majoꞌ xe tyiꞌquitejndei jaa tsꞌan ꞌnan na itsitjahanꞌhin, xe na aa nndaꞌ vaa na contꞌa, juu na vantyja nnꞌönhin, veꞌ jnꞌaanhanꞌ. Ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, ¿Aa ntsinꞌman jon ñuan njanhan veꞌ ngꞌe na conduë na nndaꞌ? Tyiꞌjeꞌquindëë. \v 15 Cüa, nduë, xe na ncüii ntyjëëhë tsansꞌa, oo ncüii tsanscu na vantyja tsꞌon juu Cristo, juu xjen na itsitjahanꞌ ndiaa na ntcüe juu oo ꞌnan na ntcüaꞌ juu, \v 16 Ndoꞌ xe ncüiihoꞌ ngitso juu nnon tsanꞌñeen: “Ya ntyjë, cjaꞌ ntcüeꞌ vaꞌ. Quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ꞌuꞌ na nninjndaꞌ ndiaa na ntcüeꞌ yo ꞌnan na ntcüaꞌ.” Ndoꞌ na nndaꞌ jñꞌoon tsuꞌ nnon tsanꞌñeen, xe tyiꞌninncyaꞌ ꞌnan na icanhanꞌhin, ¿Yuu vaa na itejndeihanꞌhin? \v 17 Ndoꞌ mantyi ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja tsꞌon tsꞌan Cristo, majoꞌ tyiꞌninꞌncyaa juu ꞌnan na itsitjahanꞌ ncüiichen tsꞌan, juu na vantyja tsꞌon tsanꞌñeen, veꞌ jnꞌaanhanꞌ. Nnꞌan na vantyja nꞌonhan na contꞌa na nndaꞌ, juu na vantyja nꞌonhan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsꞌoo. \p \v 18 Majoꞌ mꞌaan tsꞌan na ntsintcüeꞌ juu jñꞌoon nnön na ngitso juu: “ꞌUꞌ xiaꞌntyi na vantyja tsonꞌ Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ ja matejndei nnꞌan ꞌnan na icanhanꞌhin.” ꞌUꞌ na nndaꞌ vaa na matsuꞌ, quitsiꞌmanꞌ nnön nchu vaa na vantyja tsonꞌhin na tyiꞌcotejndeiꞌ nnꞌan ꞌnan na icanhanꞌhin, ndoꞌ ja yo na matejndei nanꞌñeen, ntsiꞌman nnonꞌ na vantyja tsꞌön jon. \v 19 Matsuꞌ na vantyja tsonꞌ na ninncüii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan. Juu jñꞌoonꞌñeen mayuuꞌhanꞌ, majoꞌ itsiquijñꞌeenhanꞌ ꞌuꞌ na mꞌaanꞌ tsonꞌ na xiaꞌntyi joꞌ ꞌnan icanhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ. Ee nque yotyia na cotyentjonhan nnon yutyia tque, mantyi vantyja nꞌonhan na ninncüii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan, ndoꞌ na nndaꞌ cotjiꞌhin cüenta, coquityuehin ata coviquijntyꞌehin. \v 20 Condui ꞌuꞌ tsꞌan na tsanꞌ xquenꞌ. Aa icanhanꞌ na quitsiꞌman nnonꞌ na ncüii tsꞌan na vantyja tsꞌon juu, majoꞌ min tyiꞌcotejndei juu nnꞌan, juu na vantyja tsꞌon tsanꞌñeen veꞌ jnꞌaanhanꞌ. \v 21 Chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsochiihi Abraham. Juu jnda jon Isaac, tyincyaa jonhin nnon Tyoꞌtsꞌon na tyio juuhin cjooꞌ ncüii nnontyiu chaꞌvijon na ninncyaa tsꞌan quiooꞌ nnon jon. Ndoꞌ ngꞌe na siquindë tsanꞌñeen jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon nnon juu, joꞌ tquen jonhin na tajnan tsixuan juu. \v 22 Yajoꞌ quitquenhoꞌ cüenta na juu na tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon, juuhanꞌ siꞌmanhanꞌ yo ꞌnan na sꞌaa jon. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, juu na vantyja tsꞌon jon, tquenhanꞌ juuhanꞌ na quindëhanꞌ. \v 23 Ndoꞌ na nndaꞌ, juu jñꞌoon na tji Moisés, siquindëhanꞌ juuhanꞌ. Itsohanꞌ: “Nquii Abraham, tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, joꞌ tquen jonhin na conduihin tsꞌan na tajnan tsixuan.” Ndoꞌ mantyi na itsininhanꞌ na condui tsanꞌñeen tsꞌan na ya jñꞌoonhin yo Tyoꞌtsꞌon. \p \v 24 Yajoꞌ itsiꞌmanhanꞌ na tquen Tyoꞌtsꞌon tsꞌan na tajnan tsixuan juu xengꞌe ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na itsꞌaa juu, chito veꞌ xiaꞌntyi ngꞌe na vantyja tsꞌon juuhin. \v 25 Ndoꞌ majoꞌntyi itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsanscuntjaaꞌ Rahab. Ee nque nnꞌan na jñon Josué tsjoonꞌ tsanscuꞌñeen na tyequitquenhan cüenta nchu vaa juu tsjoonꞌñeen, tejndei juu nanꞌñeen ndoꞌ jñon ntcüeꞌ juuhan ncüiichen nato, chaꞌ nque sondaro tsjoonꞌ juu tyíꞌnanꞌcüjehan joo nanꞌñeen. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa ꞌnan sꞌaa juu, tquen Tyoꞌtsꞌonhin na tajnan tsixuan juu na tonnon jon. \v 26 Juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan, vi na jnde jnduiꞌ juu na ndyiiꞌ na vandoꞌ juu, conduihanꞌ tsꞌoo. Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ juu tsꞌan na veꞌ vantyja ngue tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ tyiꞌquitejndei juu ncüiichen tsꞌan yo ꞌnan na icanhanꞌhin, juu na vantyja tsꞌon tsanꞌñeen, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsꞌoo. \c 3 \s Ntyja ꞌnaanꞌ tsa tsꞌan \p \v 1 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ, nque nnꞌan na conanꞌmanhan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, jantyichen na ntcoꞌxen jon joo nanꞌñeen. Ngꞌe joꞌ, yantyichen na tyiꞌjndyehoꞌ na ntsaqueꞌhoꞌ juu tsꞌianꞌñeen. \v 2 Tsoñꞌen jaa jndye nnon min na tyiꞌcaquinjoonꞌ ꞌnan contꞌaha. Majoꞌ xe na aa tyiꞌcotsitja tsꞌan ntyja ꞌnaan jñꞌoon na itsinin jon, conduihin tsan na tque itsꞌaa, ee xe na aa iquen jon cüenta ꞌndyo jon, nndëë ntquen jon xjen ninvaa siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon. \v 3 Chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ quitso, cotyꞌi frenon jndyue oꞌ chaꞌ ntquën xjen oꞌ na cꞌo oꞌ yuu va na ntꞌue nnꞌön, ndoꞌ yo joo frenonꞌñeen cotquën xjen ninvaa siꞌtsꞌo ꞌnaan oꞌ. \v 4 Ndoꞌ mantyi cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ntꞌaandaa. Tꞌmanhanꞌ ndoꞌ jndei mꞌaan jndye na vantyquehanꞌ joohanꞌ. Majoꞌ juu tsꞌan na vayꞌoonhanꞌ, chjo tscaaꞌ pala ꞌnaanꞌhanꞌ, majoꞌ yo juuhanꞌ itsꞌaa jon na cjahanꞌ minꞌcya ro yuu va na ntꞌue tsꞌon jon. \v 5 Mantyi ntyja ꞌnaanꞌ tsa tsꞌan. Chjohanꞌ quityquiiꞌ siꞌtsꞌo njanhan, majoꞌ yo joohanꞌ conanꞌsꞌa jaa, conanꞌntcu jaa, na jndye nnon ꞌnan na vaquinjonꞌ contꞌa. Ndoꞌ mantyi ncüii ntqueenꞌchon chjo, min na chjohanꞌ, majoꞌ nndëë ntscüꞌahanꞌ ninvaa ncüii jndëë tque. Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ natëꞌ na contꞌa ya na conanꞌnën jñꞌoon tyia cjooꞌ ncüiichen tsꞌan. \v 6 Ntyja ꞌnan na itsꞌaa tsa tsꞌan natëꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon chon. Ee joohanꞌ matꞌmanntyi jnan nanꞌxuanhanꞌ, chito minꞌcya ro ncüiichen nnon siꞌtsꞌo njanhan. Ndoꞌ joohanꞌ contꞌahanꞌ na ninvaa siꞌtsꞌo njanhan nanꞌxuanhanꞌ jnan. Ee yo joohanꞌ conanꞌjmiinꞌ jaa ndëë nnꞌan tso xuee na cotsamꞌan. Joo yotyia na mꞌanvꞌio, joohan cotyiꞌhan chon jaa na conanꞌnën jñꞌoon tyia. \v 7 Nque nnꞌan condëë conanꞌxionꞌhan ncüii cüii nnon quiooꞌ na cotsacaꞌ yo ncüii cüii nnon quintsa yo tsoñꞌen quiooꞌ na cotsamanꞌ tsia, yo ninꞌquiooꞌ na mꞌan quityquiiꞌ ndaandue, ndoꞌ tondëë tonanꞌxionꞌ nanꞌñeen joo quiooꞌñeen. \v 8 Majoꞌ juu tsa tsꞌan, taꞌnan tsꞌan na nndëë ntsixionꞌhanꞌ chaꞌ na tyiꞌnanꞌnën jñꞌoon tsanꞌ. Juu tsa tsꞌan itsichonntyichenhanꞌ, ndiquindëë ntquen tsꞌan xjenhanꞌ. Itsiꞌndaaꞌhanꞌ nnꞌan, itsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌvijon ndaa ꞌndyo quitsu ntscueeꞌhanꞌ tsꞌan. \v 9 Yo ndaha conanꞌtꞌmaanꞌ jaa nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin tyëëhë, ndoꞌ mayo joontyihanꞌ conduë jñꞌoon tsanꞌ cjo nnꞌan na mantyi sia jonhan na jndui joohan chaꞌna nquii jon. \v 10 Conanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon yo jndyuë, ndoꞌ mantyi mayo joohanꞌ conanꞌnën jñꞌoon tsanꞌ cjo nnꞌan. ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, taviquichuhanꞌ na contꞌaha na nndaꞌ. \v 11 Ndaa ya yo ndaa jaquitson, mangiö na jeꞌquinduiꞌhanꞌ na maninꞌjuuntyi tsuiꞌ. \v 12 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, mangiohoꞌ tyiꞌjeꞌquitꞌuiiꞌ tëquichi tsꞌoon tëmanco, min tyiꞌjeꞌquitꞌuiiꞌ tëndëꞌ tsꞌoon tëndë. Mantyi ndaa ya yo ndaaja quitson, min tyiꞌxeꞌquinduiꞌhanꞌ na maninꞌjuuntyi tsuiꞌ. \s Juu na jndaꞌ nquen nnꞌan, ve nnonhanꞌ min \p \v 13 Xe na aa mꞌaan tsꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na jndaꞌ xquen juu ndoꞌ tꞌman vaa na ivaaꞌ tsꞌon juu, cꞌoon juu na ntyꞌia ro nnꞌan nchjii juu, ndoꞌ quitsꞌaa juu tsoñꞌen chaꞌxjen na chuhanꞌ chaꞌ cüityincyooꞌ na conduihin tsꞌan na jndaꞌ xquen. \v 14 Majoꞌ xe na aa conanꞌtëëꞌ jndyi nꞌonhoꞌ nnꞌan, ndoꞌ yo na conanꞌquinjon nquehoꞌ, chintyi ntyjehoꞌ, yajoꞌ tyiꞌnanꞌntsahoꞌ na conanꞌtiuhoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na jndaꞌ nquen. Ee ya na contꞌahoꞌ na nndaꞌ, nnintyincyooꞌ jndyoyu na conanꞌviꞌnnꞌan nquehoꞌ na conduehoꞌ na mayuuꞌ na jndaꞌ nquenhoꞌ. \v 15 Tsꞌan na nndaꞌ tsixuan, juu na jndaꞌ xquen juu, chito nquii Tyoꞌtsꞌon tyincyaahanꞌ, cüejonhanꞌ juuhanꞌ tsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangueva. Cüejonhanꞌhanꞌ yo chaꞌxjen juu na jndaꞌ nquen nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan nacje ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Juu na nndaꞌ vaa na jndaꞌ nquenhan, nquii yutyia incyaa juu na nanꞌxuanhinhanꞌ. \v 16 Ee minninchen tsꞌan na itsitëëꞌ jndyi tsꞌon juu ntyje, ndoꞌ na itsiquinjon nquiihin, chito nque ntyje juu, tsojnaanꞌ joꞌ conanꞌntjaꞌ nnꞌan ndoꞌ contꞌahan tsoñꞌen nnon natyia. \v 17 Majoꞌ juu na incyaa Tyoꞌtsꞌon na jndaꞌ xquen tsꞌan, nein min ꞌnan na itsꞌaahanꞌ. Navejndyee juu tsꞌan na tsixuanhanꞌ, mꞌaan juu na ntjuꞌ ꞌnan na itsitiu juu. Jndë joꞌ majuuntyihanꞌ itsꞌaahanꞌ na intꞌue juu nchu vaa chaꞌ joo nnꞌan na conanꞌntjaꞌhan, quintjo ya ntcüeꞌhan yo ntyjehan. Ndoꞌ mantyi conduihin tsꞌan na ya ñuan tsixuan juu yo ntyje juu, ndoꞌ min vandyaꞌ ntyjii ncüii tsꞌan yo juu, majoꞌ itsꞌaa juu na njon nchu vaa na ntyjii tsanꞌñeen. Tꞌman vaa na mꞌaan juu na ntyꞌia nnꞌan ntyjii juu. Tyiꞌquitsꞌaa juu na vayꞌoon juu jñꞌoon yo ncüii tsꞌan, majoꞌ ncüiichen tsanꞌñeen, min tyiꞌquitsue juu nnon juuhin. Ndoꞌ mantyi tyiꞌquitsꞌaa juu na ve vaa ntyja na vamꞌaan juu. Mantyi jndye vaa na itejndei juu nnꞌan. \v 18 Chaꞌxjen ncüii tsꞌan innonꞌ juu ꞌnan chaꞌ ngueꞌ ntjon, manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na itsichon juu na quintjo ya ntcüeꞌ nnꞌan na conanꞌntjaꞌhin yo ntyjehan. Juu na itsichon tsanꞌñeen, tsꞌian na itsꞌaa juu na quintjo ya nanꞌñeen, jndye nnon ꞌnan ya coveꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌianꞌñeen. \c 4 \s Quitjueꞌcjehoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon \p \v 1 ¿Ndu ñꞌenhoꞌ na conanꞌquinanhoꞌ ndyiaꞌ yo ntyjehoꞌ, conanꞌntjaꞌhoꞌ yohan? ¿Nin tsꞌiaanꞌ na nndaꞌ vaa mꞌanhoꞌ? Aa chi nndaꞌ vaa ngꞌe na ntꞌue jndyi nꞌonhoꞌ na cuaa ꞌnan ndueehoꞌ. Joohanꞌ cotquenhanꞌ xjen ꞌnaanhanꞌhoꞌ na conanꞌquitaꞌhoꞌ tyiaꞌ yo ntyjehoꞌ. \v 2 Min ꞌnan na conanꞌcjaaꞌ jndyi nꞌonhoꞌ na cuenhanꞌ ndueehoꞌ, majoꞌ ngꞌe na nndiquindëë ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, joꞌ nnanꞌcueeꞌhoꞌ tsanꞌñeen chaꞌ ꞌnaanꞌ juu ntjohanꞌ ndueehoꞌ. Ntꞌue jndyi nꞌonhoꞌ na cuen ꞌnaan nnꞌan ndueehoꞌ, ndoꞌ jnaanꞌ na tacuenhanꞌ, joꞌ conanꞌquinanhoꞌ ndyiaꞌ yo nnꞌan, conanꞌntjaꞌhoꞌ yohan. Ndoꞌ ꞌnan na ntꞌue jndyi nꞌonhoꞌ, tyiꞌcuenhanꞌ ndueehoꞌ ngꞌe na tyiꞌcotanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na nninncyaa jonhanꞌ na ninjntꞌuehoꞌ. \v 3 Ndoꞌ xjen na cotanhoꞌ nnon jon na ꞌnan na ntꞌue nꞌonhoꞌ, itscuꞌhanꞌ na ninncyaa jonhanꞌ ngꞌe cochueꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na cotanhoꞌhanꞌ. Ee veꞌ cotanhoꞌ na quitejndei jonhoꞌ, chaꞌ nguein ꞌnan na nninjntꞌuehoꞌhanꞌ chaꞌxjen na caveeꞌ nꞌonhoꞌ. \v 4 Ndoꞌ na nndaꞌ xjen nnꞌanhoꞌ, itsijonhanꞌhoꞌ chaꞌvijon nanntcu na mꞌan sꞌahan, majoꞌ cotꞌahan jndyue mañoon nannon. ¿Aa tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ na joo nnꞌan na neiinꞌ jndyi nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ juu na tsixuan tsonnangue, conduihan nnꞌan na tyiꞌquijndooꞌhan Tyoꞌtsꞌon? Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, minninchen tsꞌan na ntꞌue tsꞌon juu na ntsijonhin yo juu ꞌnan na tsixuan tsonnangue, nquii juu itsꞌaa juu na conduihin tsꞌan na jndooꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. \v 5 Oo ¿Aa mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ na veꞌ jnꞌaan juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itso jon: “Juu Espíritu Santo na tyincya Ja na cꞌoon Jon quiiꞌ nꞌonhoꞌ, tꞌman vaa na viꞌntyjii Jon ꞌoꞌ, ndoꞌ ntꞌue jndyi tsꞌon Jon na xiaꞌntyi Ja quinanꞌvengiohoꞌ?” \p Nndaꞌ vaa na itsiquindyi jñꞌoonꞌñeen. \v 6 Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌman vaa na itejndei jon jaa chaꞌ nndëë ntji jaa ntyja ꞌnaan ꞌnan na ntꞌue jndyi nnꞌön na tyia nanꞌxuanhanꞌ. Ee mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na jndui na sinin Salomón na itsohanꞌ: “Joo nnꞌan na conanꞌntsahin, icoꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nanꞌñeen, majoꞌ nque nnꞌan na conanꞌndyiaꞌhin na tonnon jon, itejndei jonhan.” \v 7 Mangꞌe na nndaꞌ itsiquindyihanꞌ, joꞌ quitjueꞌcjehoꞌ nnon jon. Juu xjen na itsichon yutyia na quinanꞌtjahoꞌ, quitaꞌhoꞌ nnon juu. Ee xe na aa ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ nnannon juu ꞌoꞌ. \v 8 Quinanꞌndyooꞌhoꞌ na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ mantyi nquii jon ntsindyooꞌhin yohoꞌ. ꞌOꞌ na nanꞌxuanhoꞌ jnan, quitjihoꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ chaꞌ nduihoꞌ na ntjuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhoꞌ. ꞌOꞌ na ve vaa na mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ na conanꞌjonhoꞌ yo Tyoꞌtsꞌon, quintcüeꞌ nꞌonhoꞌ chaꞌ nndëë nanꞌxuanhoꞌ na jiꞌuahoꞌ na tonnon jon. \v 9 Ngꞌe na ngiohoꞌ na conanꞌtjahoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, joꞌ ncyahoꞌ na quitsichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌonhoꞌ, quityueehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. ꞌNan na incyaahanꞌ na neinhoꞌ ndoꞌ na concohoꞌ natyia na conanjonhoꞌ, quitsityia jndyihanꞌ ngiohoꞌ ata na ntycyaa ndaa ndëëhoꞌ. \v 10 Quitjueꞌcjehoꞌ nnon Cristo, nquii jon na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa. Quindue jndyoyuhoꞌ nnon jon ꞌnan na conanꞌtjahoꞌ, yajoꞌ ntsiquinjon jonhoꞌ. \s ꞌUꞌ tyiꞌncüjiꞌ cüenta na aa itsitja tsꞌan na vantyja tsꞌon \p \v 11 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, tananꞌneinhoꞌ jñꞌoon tyia nacjo ntyjehoꞌ. Ee na itsinin tsꞌan jñꞌoon tyia nacjo ntyje juu na mantyi vantyja nꞌonhan Cristo, ndoꞌ na icüjiꞌ juu cüenta na conanꞌtja nanꞌñeen, icüjiꞌ tsanꞌñeen jñꞌoon tyia nacjooꞌ jñꞌoon na iquen Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ. Ndoꞌ itsꞌaa nquii juu na conduihin jüe na icüjiꞌ juu cüenta nin jñꞌoon na coꞌxenhanꞌ, chito conduihin tsꞌan na itsiquindë juu jñꞌoonꞌñeen. \v 12 Xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon tquen jon jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, ndoꞌ na manquiintyi jon ntcoꞌxen jon jaa ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌtja jaa na tonnon jon. Juu jon tsixuan jon na ntsinꞌman jon ñuan njanhan oo na aa ncjuꞌ jon jaa vꞌio. Ngꞌe na nndaꞌ, tyiꞌnanꞌxuanhoꞌ na ngitoxenhoꞌ ntyjehoꞌ na aa conanꞌtjahin tonnon nquii jon. \s Joo ꞌnan na conanꞌjntꞌa na nntꞌa, min tyiꞌjndaꞌ na aa nnduihanꞌ \p \v 13 Vaa jñꞌoon na ninꞌquitsjö ndëë ꞌoꞌ na conduehoꞌ na xeevahin oo ꞌio cha ncꞌohoꞌ ncüiichen tsjoon, na ntjohoꞌ joꞌ ncüii chu na nntꞌahoꞌ jnda sꞌon. \v 14 Ndoꞌ min tyiꞌquindiohoꞌ nin ꞌnan na ngenonhoꞌ ꞌio cha. Ee itsijonhanꞌ ntyja na cotsamꞌan chaꞌvijon chincyutsꞌo na chjoviꞌ xjen covityincyooꞌhanꞌ, ndë joꞌ cotsu ntcüeꞌhanꞌ. \v 15 Yantyichen na quinduehoꞌ: “Xe na aa ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ xe na aa nninncyaa jon na cotsamꞌanntyë, ntꞌa ꞌnan na mꞌaanꞌ nnꞌön.” \v 16 Majoꞌ ya na conanꞌjndaꞌhoꞌ na nin ncüii nnon ꞌnan na nntꞌahoꞌ na min tyiꞌcotan jndyeehoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na aa ntꞌue tsꞌon jon na nnduihanꞌ, ndoꞌ na nndaꞌ xjen nnꞌanhoꞌ, conanꞌntsa nquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na nntꞌahoꞌ. Ndoꞌ juu nanꞌñeen tyia tsixuanhanꞌ. \v 17 Ndoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, itsiquindyihanꞌ na juu tsꞌan na ntyjii juu nin ꞌnan na chuhanꞌ na quitsꞌaa juu, min tyiꞌquitsꞌaa juuhanꞌ, majndaꞌ na vaa jnaanꞌ juu. \c 5 \s Nantya na vatꞌio contꞌa, quitquenhan cüenta \p \v 1 ꞌOꞌ nantya, quitquen yahoꞌ cüenta jñꞌoon na mantsjö ndëëhoꞌ. Quitsichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ ndoꞌ jndei quityueehoꞌ ngꞌe jndë mangüentyja xjen na ngenonhoꞌ naviꞌ. \v 2 Ee ꞌnan na conanꞌtjonhoꞌ na itsityahanꞌhoꞌ, jndë vandiꞌndaaꞌhanꞌ. Ndoꞌ mantyi joo ndiaa ya ꞌnaanhoꞌ, cocüaꞌ quintyꞌuahanꞌ. \v 3 Ndoꞌ mantyi joo sꞌon ꞌnaanhoꞌ, sꞌon ijan yo sꞌon xuee, coꞌon tscüahanꞌ, ndoꞌ juu tscüaꞌñeen icüjiꞌ jndyoyuhanꞌ na conanꞌtycüiiꞌ ꞌoꞌ sꞌonꞌñeen ndëë nnꞌan. Mangüentyja xjen na viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ, ndoꞌ juu naviꞌñeen ntsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon chon na ntscohanꞌ ninvaa siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ. Majoꞌ ngueemin na matsꞌia conanꞌjndyentyichenhoꞌ sꞌon ndoꞌ naneinhin jndë tindyo na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌtjahan. \v 4 Majoꞌ matsjö ndëëhoꞌ, cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa tontꞌahoꞌ yo moso ꞌnaanhoꞌ na totyjehan ꞌnaanhoꞌ na tueꞌ. Tonanꞌviꞌnnꞌanhoꞌ nanꞌñeen na tyiꞌquindë xoquituꞌ na totyionhoꞌhin. Ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na tsoñꞌen najndei na conduihin, jndë indyii jon na conanꞌxuaa nanꞌñeen ndëëhoꞌ na nndaꞌ contꞌahoꞌ. \v 5 ꞌOꞌ taquintyja na ya mꞌanhoꞌ tsonnanguevahin. Coninncyatohoꞌ yo minninchen nnon ꞌnan na caveeꞌ ngiohoꞌ. Chaꞌxjen conanꞌquiꞌmën quiooꞌ na ndëcya nnanꞌcuëëꞌ juu oꞌ, manndaꞌ ro itsijonhanꞌ ꞌoꞌ na coninncyañꞌenhoꞌ yo tsoñꞌen nnon ꞌnan na ntꞌue nꞌonhoꞌ, ndoꞌ min tyiꞌquitquenhoꞌ cüenta na mavaaviꞌ xjen na ntꞌuiiviꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. \v 6 Majoꞌ ꞌoꞌ contꞌahoꞌ na nque nanmꞌannꞌian quityiꞌhan joo nnꞌan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon vancjo chaꞌ quitꞌuiiviꞌhanꞌhin, ata contꞌahoꞌ na quinanꞌcüje nanꞌñeen joohan, ndoꞌ min tanchu ya na nndëë ngitaꞌhin na tyiꞌntꞌahoꞌ natëꞌhin. \s Cꞌonhoꞌ na tꞌman nꞌonhoꞌ quityquiiꞌ na inchjehanꞌ ꞌoꞌ \p \v 7 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, cüendooꞌhoꞌ na mancüjeeꞌ nndaꞌ jon, tyiꞌndyioonꞌ nꞌonhoꞌ na coquenonhoꞌ nanꞌminꞌ. Quitquenhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na inonꞌ ntjon. Juu tsanꞌñeen iminndooꞌ jon ndaatsuaꞌ na ngioo jndyee yo ndaatsuaꞌ na matsꞌia chaꞌ ngueꞌ ntjon ꞌnaanꞌ jon na ntyjee jonhanꞌ na nninjntꞌuehinhanꞌ. \v 8 Ngꞌe na tajndye xjen vitja na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ ta Jesús, joꞌ yo na tꞌman nꞌonhoꞌ cüendooꞌtyenhoꞌhin, chaꞌxjen juu tsanꞌñeen na iminndooꞌ jon na ngueꞌ ntjon ꞌnaanꞌ jon. \p \v 9 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Jesús, tyiꞌntyiooꞌ jnan ntyjehoꞌ yo ꞌnan na coquenonhoꞌ, ee xe na aa contꞌahoꞌ na nndaꞌ, ncüjiꞌ Tyoꞌtsꞌon cüenta na nquehoꞌ vaa jnanhoꞌ. Ndoꞌ mantyi cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na nquii jon na conduihin na ntcoꞌxen jon nnꞌan ntyja na conanꞌtjahan, mavaaviꞌ xjen na nndyo ntcüeꞌ jon. \v 10 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ, joo nnꞌan na toninncya jñꞌoon na siꞌman Tyoꞌtsꞌon ndëëhin ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na nguaa, tomꞌanhan na tꞌman nꞌonhan quityquiiꞌ joo naviꞌ na toquenonhan. Mantyi nquehoꞌ ncyahoꞌ na joo jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na toquenon nanꞌñeen, nnanꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ na mantyi cꞌonhoꞌ na tꞌman nꞌonhoꞌ quiiꞌ ꞌnan na coquenonhoꞌ. \v 11 ꞌOꞌ mangiohoꞌ na nque nnꞌan na contjotyenhan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon min na coquenonhin naviꞌ, joo nanꞌñeen conduihin nnꞌan na mꞌanhan na neinhan. Jndë jndyehoꞌ jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ juu Job, na tontjotyenhin ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon min na jndye nnon naviꞌ na toquenon jon. Ndoꞌ mantyi cotquenhoꞌ cüenta na joo ꞌnan ya na totsꞌaa Tyoꞌtsꞌon yohin vi na jndë tenon naviꞌñeen. Ee nquii jon, ya ñuan tsixuan jon ntyja ꞌnaan nnꞌan ndoꞌ ntyꞌia rohan ntyjii jon. \p \v 12 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, ndö jñꞌoon na tꞌmanntyichen na matsjö ndëëhoꞌ. Ya na ncüiihoꞌ ninꞌquitsiꞌman nquiiꞌ juu na mayuuꞌ cüii jñꞌoon na itso juu, tyiꞌngitso juu na ntyjii Tyoꞌtsꞌon. Min tyiꞌngitso juu na nquii jon na mꞌaan quiñoonꞌndue ndyiaaꞌ jon na nndaꞌ vaa chaꞌxjen na tso juu. Min tyiꞌngitso juu na nquii jon na tquen tsonnangue ntyjii jon ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na itso juu. Xjen na itso juu na mayuuꞌ ncüii jñꞌoon, cüiyuuꞌhanꞌ. Ndoꞌ xe na aa itso juu na tyiꞌyuuꞌ ncüii jñꞌoon, cüityincyooꞌ na tyiꞌyuuꞌhanꞌ. Ya na conanꞌneinhoꞌ chaꞌna tsjö ndöꞌ, tana itsijndaꞌhanꞌ na quitꞌuii Tyoꞌtsꞌonhoꞌ. \s Jndye nnon itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon xengꞌe na conanꞌnën nnon jon \p \v 13 Xe na aa ndyiiꞌ ncüii ꞌoꞌ na vaa ncüii nnon ꞌnan na nchjehanꞌhin, quitsinin juu nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ quitejndei jonhin. Ndoꞌ mantyi xe na aa ndyiiꞌ ncüii ꞌoꞌ na neiinꞌ juu, quitsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon na ita juu alabanzas. \v 14 Ndoꞌ xe na aa mꞌaan nin ꞌoꞌ na viiꞌ juu, queenꞌ juu nnꞌan na conintquehan ndëë nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na cꞌohan na mꞌaan juu. Ndoꞌ vi na jndë squehan joꞌ, quitanhan nnon Tyoꞌtsꞌon na quitsinꞌman jonhin, ndoꞌ yo xueeꞌ ta Jesús quityeehin nchenꞌhin. \v 15 Ndoꞌ juu jñꞌoon na cotan nanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ juu ngꞌe na vantyja nꞌonhan jon, ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ ntsinꞌman jon tsanviiꞌñeen ndoꞌ ntsue jonhin. Ndoꞌ mantyi juu tsanꞌñeen, xe na aa vaa jnaanꞌ juu, ntsitꞌman tsꞌon jonhin. \v 16 Mangꞌe na nndaꞌ, joo ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon jon, ncüii ro ncüiihoꞌ quitjiꞌ jndyoyuhoꞌ ndëëhan ntyja ꞌnaanꞌ ncüii cüii nnon ꞌnan na conanꞌtjahoꞌ. Ndoꞌ mantyi nque ntyjehoꞌ na itꞌuii tycuhin, ninnquiiꞌchen quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhin na quitsinꞌman jonhan. Juu tsꞌan na vantyja tsꞌon juu Cristo na jndë tquen Tyoꞌtsꞌonhin na tajnan tsixuan juu, nquii najndei na condui jon, tꞌman vaa na covityincyooꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na ican tsanꞌñeen nnon jon. \v 17 Nquii Elías tonduihin tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndyu na toxenꞌchen totsinin jon jñꞌoon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Matsꞌanhin chaꞌxjen minꞌcya ro jaa. Nquii jon yo manchaꞌchen tsꞌon jon tcan jon na tyíꞌnguaꞌ, ndoꞌ siquindë Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na tcan jon ee ndye chu xoncüe tatuaꞌ. \v 18 Ndoꞌ vi ndëcya, tcan jon na quitsꞌaa Tyoꞌtsꞌon na cuaꞌ nndaꞌ, ndoꞌ tuaꞌ, ndoꞌ ntjon na jnon nnꞌan tueꞌhanꞌ. \p \v 19 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, xe ncüiihoꞌ na vajnaanꞌ juu jñꞌoon na mayuuꞌ ndoꞌ ntsitycyaaꞌhin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndoꞌ ncüiichen ntyjehoꞌ ntejndei jonhin na ntcüeꞌ juu, \v 20 Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na minninchen ncüii ꞌoꞌ na itsintcüeꞌ juu tyje juu nato na tyiꞌya na njon tsanꞌñeen na itsitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon, tsinꞌman jonhin na tyiꞌquitsu ñuaanꞌ juu. Ndoꞌ xengꞌe na nndaꞌ sꞌaa tsanꞌñeen yohin, itsꞌaa jon na juu jnan na nintotsixuan juu, jndë sitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhin.