\id HEB \h Hebreos \toc2 Hebreos \mt1 Tson Na Tyꞌon Nnꞌan Hebreos Cüenta \c 1 \s Tyoꞌtsꞌon siꞌman jon ndëë nnꞌan nchu condui jnda jon \p \v 1 Ndyu na toxenꞌchen, jndye jnda totsinin Tyoꞌtsꞌon ndëë ndochihi yo jndyue nque nnꞌan na toninncyahan jñꞌoon ꞌnan na xejnda ngüentyja na nguaa. Jndye vaa nnon na totsiquindyi jonhan ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na itsijndaꞌ jon na ntsꞌaa jon. \v 2 Majoꞌ nanein ndyu na matsꞌia, yo jñꞌoon ꞌndyo jnda nquii jon, itsiꞌman jon ndëë ntyja nchu vaa conduihin. Nquii jnda jon tquen jon tsjöꞌndue yo tsonnangue, yo ninꞌtsoñꞌen ꞌnan na mꞌaan. Ndoꞌ tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian na tsoñꞌen nnon na jndë tquen jon, macüentaaꞌ jnda jonhanꞌ. \v 3 Nquii Tyoꞌtsꞌon maninꞌ conduinduiꞌ na quixueehin, ndoꞌ Jnda jon cüajon conduihin. Tsoñꞌen na condui nquii Tye jon, cüajon conduihin. Nquii jon ivantyjeeꞌ jon tsoñꞌen na tquen Tye jon yo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonꞌ jon na tꞌman najndei conduihanꞌ. Vi najndë na tueꞌ jon na sꞌaa jon tsꞌian chaꞌ ndëë ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnan nnꞌan, tacjo jon tontyjaya ngiaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, nquii jon na taquintyja na tꞌman conduihin. \s Njonntyichen condui jnda Tyoꞌtsꞌon chichen ángeles \p \v 4 Ngꞌe na nndaꞌ, iquenhanꞌhin na njonntyichen conduihin, chichen ángeles, chaꞌxjen xueeꞌ jon na siquindaaꞌ tye jonhin, njonntyichen tsixuanhanꞌ, chintyi nguee joo ángelesꞌñeen. \v 5 Ee vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na tso jon nnon jnda jon: \q Xiaꞌntyi nquii ꞌuꞌ condui ꞌuꞌ jnda, \q xeevahin maꞌua tsꞌian nnonꞌ na cüejon matyentjonꞌ yo ja. \m Majoꞌ minjon tacotso jon jñꞌoon nnon ncüii ángel chaꞌna juu jñꞌoonꞌñeen na tso jon nnon jnda jon. Itso jon: \q Ja ntsꞌa na ncüaaꞌ nꞌon nnꞌan na condui ja tye jon, ndoꞌ juu jon conduihin jnda. \m \v 6 Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon xjen na jñon jon jnda jon na ninncüii tsꞌonhin quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na mꞌan nnon tsonnangue, tso jon: \q ꞌOꞌ ángeles, tsoñꞌenhoꞌ quitongityehoꞌ nnon jnda. \m \v 7 Majoꞌ ya na itsinin Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaan joo ángeles ꞌnaanꞌ jon, itso jon: \q Matsꞌa na joo ángeles njan cje rohan chaꞌxjen na cje ro mꞌaan jndye. \q Cotyeꞌntjonhan nnön ndoꞌ itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsachon. \m \v 8 Majoꞌ nnon nquii jnda jon ñoncya tso jon. Itso jon: \q ꞌUꞌ jnda, Tyoꞌtsꞌon condui ꞌuꞌ. \q ꞌUꞌ ntyja na matyeꞌntjonꞌ, tyiꞌxeꞌquintycüiihanꞌ. \q ꞌUꞌ matyeꞌntjonꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ. \q \v 9 ꞌUꞌ neinꞌ na quitsꞌaa tsꞌan chaꞌxjen ꞌnan na chuhanꞌ. \q Majoꞌ jndoꞌ joo tsꞌian tyia na contꞌa nnꞌan. \q Mangꞌe joꞌ, ja Tyoꞌtsꞌon na matyeꞌntjön ꞌuꞌ, \q mancya na tꞌmanntyichen na neinꞌ ꞌuꞌ yo ntyꞌiuꞌ na vantyja nꞌonhan ja. \p Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tso jon nnon jnda jon. \v 10 Mantyi ndö vaa ncüiichen jñꞌoon na itso Tyoꞌtsꞌon nnon jnda jon: \q ꞌUꞌ na matyeꞌntjonꞌ tsoñꞌen, xjen na tyeꞌ tsoñꞌen, tquenꞌ tsonnangue. \q Mantyi tsoñꞌen na covityincyooꞌ tsjöꞌndue, \q maꞌUꞌ tquenꞌhanꞌ. \q \v 11 Nngueꞌntyja xjen na juu tsonnangue yo tsjöꞌndue, ntscüejndyohanꞌ juuhanꞌ, majoꞌ ꞌUꞌ mꞌanꞌ ndoꞌ mꞌanꞌ. \q Joohanꞌ ndiꞌndaaꞌñꞌenhanꞌ chaꞌvijon ndiaa ntsa. \q \v 12 Ndoꞌ chaꞌxjen tsꞌan na itscüejndyo juu ndiaaꞌ juu na ntcüe juu ndiaa xco, \q manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ na ntscüejndyoꞌ tsonnangue yo tsjöꞌndue. \q Majoꞌ ngꞌe na manchaꞌxjen na mꞌanꞌ, \q mangꞌe joꞌ tyiꞌjeꞌcanhanꞌ na ngüejndyo ꞌuꞌ. \p Nndaꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon nnon jnda jon. \m \v 13 Majoꞌ minꞌjon tatso jon ncüii jñꞌoon nnon cüii ángel chaꞌxjen juu jñꞌoon na tso jon nnon jnda jon. Itso jon nnon juu: \q Quijmanꞌ ndöhin ncꞌia ntyjaya naijon na tojnaanꞌ na ngitoxën viochen xjen na nque nnꞌan yo ninꞌyotyia na conanꞌvehan nacjoꞌ, ncjuꞌcjëhin. \p Jñꞌoonminꞌ tso Tyoꞌtsꞌon nnon jnda jon. \v 14 Yajoꞌ joo ángeles, ¿Nchu vaa na nanꞌxuanhan? Joohan ninnquiiꞌchen conduihin na cotyeꞌntjonhan nnon Tyoꞌtsꞌon. Iꞌua jon tsꞌian nndëëhan na condyotejndeihan joo nnꞌan na itsiquindaaꞌ jonhan na tyiꞌjon quintycüii na cotandoꞌ ñuan ꞌnaanhan. \c 2 \s Juu na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan, toncuuꞌ jndyi xe na aa tyiꞌquinanꞌjñꞌöönꞌhanꞌ \p \v 1 Mangꞌe juu jnda Tyoꞌtsꞌon njonntyichen conduihin, chichen ángeles, joꞌ chuhanꞌ na quitquënntyëchën cüenta joo jñꞌoon na condyëë na tyincyaa jnda jon, ngꞌe xe na aa tyiꞌnanꞌjñꞌöönꞌhanꞌ, ngitsuuꞌ nnꞌönhanꞌ, ndoꞌ nꞌndyëëhanꞌ. \v 2 Ee juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ na tyincya ángeles joohanꞌ ndëë nnꞌan, njon jndyi tonduihanꞌ. Ndoꞌ ncüii ncüii nnon jñꞌoonꞌñeen na totsitja tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, min tyiꞌcüangueeꞌ juuhanꞌ, totꞌuiihanꞌhin chaꞌxjen na chuhanꞌ. \v 3 Mangꞌe na nndaꞌ, xe na aa tyiꞌcotquën ya cüenta juu jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, tanchu ya ntꞌaha na ngitꞌë na tyiꞌntꞌuii Tyoꞌtsꞌon jaa. Ee nquii Jesucristo tyincyaa jndyee jon jñꞌoon na njonntyichenhanꞌ na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan. Ndoꞌ nque nnꞌan na tondye jndyee juu jñꞌoonꞌñeen, tonanꞌquindyiihan jaa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. \v 4 Ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon jndye nnon min na totsiꞌman jon na juu jñꞌoonꞌñeen na toninncya nanꞌñeen conduihanꞌ na mayuuꞌhanꞌ. Ee tontꞌahan tsꞌian tꞌman na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ najndë nquehan, yo jndyechen nnon na tontꞌahan na totsꞌaahanꞌ na vacue tomꞌaanꞌ nꞌon nnꞌan na jntyꞌiahinhanꞌ. Tui na nndaꞌ ngꞌe tyincyaa Tyoꞌtsꞌon juu najndei na condui nquii jon ndëëhan. Ndoꞌ nquii Espíritu Santo, itsiquindaaꞌ jon ncüii cüii nnon tsꞌianꞌñeen nanꞌñeen na tondëë tontꞌahan jndye nnon tsꞌian na ya chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii jon. \s Jesucristo totsixuan jon chaꞌna condui jaa ndö \p \v 5 Majoꞌ tsonnangue xco ya na nguaahanꞌ, na ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ na conanꞌnë́n, chito na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na joo ángeles ngitoxenhan. \v 6 Ngꞌe vaa jñꞌoon nnon tson Salmos na sinin David nnon Tyoꞌtsꞌon, itso jon. \q Já nnꞌan min tyiꞌquinjon condui já. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ ¿Ndu na jen mꞌaanꞌ tsonꞌ ntyja nján? \q Ndicüaaꞌ tsꞌön nin ꞌnan condui já nnꞌan na mavantyjeꞌ já. \q \v 7 Chjochen xjen sijndaꞌ na tꞌmanntyi condui ángeles, chintyi já nnꞌan, \q majoꞌ chito na ninnquiiꞌchen na nguaa na nndaꞌ. \q Ee ndëcya nntsaꞌ na nnditꞌmaanꞌ já, \q ndoꞌ mantyi jndë sijndaꞌ na já ngitoxë́n tsoñꞌen na jndë tquenꞌ. \q \v 8 ꞌUꞌ jndë sijndaꞌ na já ntyeꞌntjö́n tsoñꞌen na jndë tquenꞌ. \p Nndaꞌ jñꞌoon na tji David. Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta na tso jon na jaa nnꞌan ntyeꞌntjön tsoñꞌen na min. Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, itsiquindyihanꞌ taꞌnan ꞌnan jntyꞌiihanꞌ na tyiꞌcꞌoonhanꞌ nacje ꞌnaan nnꞌan. Majoꞌ ata xjen nein tacojntyꞌia na nguaa na nndaꞌ. \v 9 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, cotquën cüenta na chjoviꞌxjen tquen Tyoꞌtsꞌon na tyíꞌtꞌman tonduihin yo ntyja ꞌnaan joo ángeles. Majoꞌ naneinhin, nquii Jesús, taquintyja itsiquinjonhanꞌhin yo na itsitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌonhin ngꞌe na tyincyaahin na tquiihanꞌhin na tueꞌ jon. Tui na nndaꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na tꞌuiihanꞌ jon na tueꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan. \p \v 10 Ee ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌen nnon na min na tquen jon, mꞌan ndoꞌ mꞌanhanꞌ. Ntꞌue jndyi tsꞌon jon na nque nnꞌan na conduihan ntsinda jon, nnanꞌjonhan juu na conditꞌmaanꞌ jon. Ngꞌe na nndaꞌ, tcanhanꞌ na cꞌua jon tsꞌian nnon Jesús na quenon jon naviꞌ tman, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ ntquenhanꞌhin na quindë conduihin na ntsinꞌman jon ñuaan nnꞌan. \v 11 Ee nquii jon na iquen nnꞌan na conduihan ñuan nquiiꞌ, ndoꞌ mantyi yo ninꞌnque nnꞌan na conduihan ñuan nquiiꞌhan, vehan ninncüii tyehan. Mangꞌe joꞌ neiinꞌ Jesús na tso jon na condui jaa ntyje nquii jon. \v 12 Ee chaꞌvijon nquii Jesús sinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon juu jñꞌoon na jndui, itso jon: \q ꞌUꞌ Tyeꞌ, ntsinën ndëë ntyjö ncö ntyja ꞌnanꞌ, \q quiiꞌ juu tmaanꞌ nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan ꞌuꞌ, \q ngita alabanza na matsꞌa na njon ꞌuꞌ. \p \v 13 Ndoꞌ ndö vaa ncüiichen jñꞌoon jndui, itso jon: \q Ja nquii Tyoꞌtsꞌon mantyja tsꞌön. Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na jndui, itso jon: \q Ndö mꞌan ja yo nnꞌan na incyaa Tyoꞌtsꞌon na conduihin ntsinda. \p Nndaꞌ tso joo jñꞌoonꞌñeen. \p \v 14 Jaa na condui ntsinda jon, nanꞌxuan siꞌtsꞌo ndoꞌ neonꞌ. Mangꞌe joꞌ, mantyi nquii Jesús tuihin na tsꞌanhin na chu jon siꞌtsꞌo ndoꞌ neonꞌ. Tyincyaa nquiihin na jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na tueꞌ jon, ndëë ntsityuiiꞌ jon juu najndei na tsixuan yutyia na itsꞌaa juu na covjë. \v 15 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, tsoñꞌen nnꞌan na conanꞌqui nꞌonhan jon, itsiquindyaa jonhan na mꞌanhan na coviquityuehan na ncüjehan. Majoꞌ nque nnꞌan na tyiꞌquinanꞌqui nꞌonhan jon, joohan manchaꞌchen xjen mꞌanhan na ncyaahan na ncüjehan. \v 16 Majoꞌ nquii Jesús, chito tyjeeꞌ jon tsonnanguevahin na ntejndei jon joo ángeles na cotyeꞌntjonhan nnon Tyoꞌtsꞌon. Jndyo jon na ntejndei jon jaa nnꞌan na vantyja nnꞌön jon na condui jaa tsjan ꞌnaanꞌ Abraham na jndyocahanꞌ. \v 17 Mangꞌe joꞌ ntyja ꞌnaan tsoñꞌen, tcanhanꞌ na nquii Jesús, cüejon ntsixuan jon chaꞌxjen jaa ntyje jon chaꞌ ndëë nduihin tyee tque na taquintyja na tꞌman tondëëhë, ncüii tyee na ntyꞌia rö ntyjii jon ndoꞌ na itsiquindë jon tsoñꞌen jñꞌoon na itsinin jon. Ndoꞌ ngꞌe na conduihin na nndaꞌ, joꞌ nque nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon, nndëë ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnan na nanꞌxuanhan, ngꞌe nquii Jesús tyincyaa jon na tueꞌ jon ntyja ꞌnaanhan. \v 18 Ngꞌe na toquenon jon naviꞌ xjen na sichon yutyia na quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ jon, joꞌ nndëë ntejndei jon jaa mincya ro xjen na itsichon yutyia na ityiiꞌ juu ngꞌee juu jaa na quinanꞌtja jaa. \c 3 \s Njonntyichen condui Jesús, chichen Moisés \p \v 1 Mangꞌe joꞌ, ꞌoꞌ ntyjë na jndë tquen Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ na conduihoꞌ cüentaaꞌ jon ndoꞌ na iqueenꞌ jon ꞌoꞌ na quinanꞌjonhoꞌ yo jon quiñoonꞌndue, chuhanꞌ na chen jndyi cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. Ee jñon Tyoꞌtsꞌonhin ndëë nnꞌan tsonnanguevahin, ndoꞌ tꞌua jon tsꞌian nnon Jesús na quitsiquindyi jon jaa juu jñꞌoon naya na vantyja nnꞌön, ndoꞌ na conduihin tyee na taquintyja na tꞌman tondëëhë. \v 2 Tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌianminꞌ nnon Cristo, ndoꞌ siquindë jonhanꞌ chaꞌxjen nquii Moisés siquindë jon tsꞌian na tꞌua Tyoꞌtsꞌon nnon jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan Israel na conduihan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 3 Ee ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na condui Jesús, njonntyichen conduihin, chichen Moisés. Ndoꞌ na nndaꞌ vaa na tsixuan jon, itsijonhanꞌhin chaꞌna tsꞌan na itsia vꞌaa. Nquii tsanꞌñeen njonntyichen conduihin, chichen juu vꞌaa na sia jon. \v 4 Ndoꞌ mꞌan nnꞌan na contꞌa tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, chaꞌna totsꞌaa Moisés, majoꞌ tsoñꞌen tsꞌianꞌñeen, nquii Tyoꞌtsꞌon itsijndaꞌ jonhanꞌ. \v 5 Juu Moisésꞌñeen tonduihin chaꞌvijon tsꞌan na ityeꞌntjon na siquindë jon quiiꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Juu tsꞌian na totsꞌaa jon na tocüjiꞌ jndyoyuhanꞌ ntyja nchu vaa na ntsꞌaa Tyoꞌtsꞌon ndëcyachen. \v 6 Majoꞌ nquii Cristo, conduihin chaꞌvijon jnda tsꞌan na tꞌua jon tsꞌian nnon juu na coꞌxen juu vaaꞌ jon. Ndoꞌ jaa condui juu vꞌaaꞌñeen xe na aa yo na xoncüeeꞌ nnꞌön na contjotyen jaa na vantyja nnꞌön ata xjen na nndyo nndaꞌ Cristo. Ndoꞌ yo na nën rö na mantyja nnꞌön na nguaa na nndaꞌ. \s Sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na nque nnꞌan cüentaaꞌ jon ntaꞌjndyee ñuaanhan \p \v 7 Icanhanꞌ na cꞌoonꞌ nnꞌön juu jñꞌoon na jndui na tso Espíritu Santo, na itsiquindyihanꞌ: \q Xeevahin, xe aa condyehoꞌ na itsiquiꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ, \q \v 8 Yajoꞌ tananꞌqueꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na itsiquindyi jon ꞌoꞌ chaꞌxjen tontꞌa ndochiihoꞌ juu xjen na tomandyiꞌhan juu ndyuaa na xjen covaꞌ. \q Juu xjenꞌñeen totquenhin xjen ꞌnaanhin Tyoꞌtsꞌon na njntyꞌiahan na aa ntycüii na tꞌman tsꞌon jon yohan. \p \v 9 Ngꞌe na nndaꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon sinin jon ntyja ꞌnaan nanꞌñeen: \q Vennꞌan ndyu na totquenhan xjen ꞌnaanhan na njntyꞌiahan na aa ntycüii na tꞌman tsꞌönhan. Nndaꞌ tontꞌahan min na tojntyꞌia ndëëhin ncüii ncüii nnon tsꞌian tꞌman na totsꞌa na totsiꞌmanhanꞌ ndëëhan na tꞌman condui ja. \q \v 10 Mangꞌe joꞌ tꞌön na vꞌi nanminꞌ, ndoꞌ ngꞌe joꞌ tsjö: “Manchaꞌchen xjen contꞌahan ncüii ncüii nnon na tyiꞌquintꞌue tsꞌön, \q min tyiꞌninꞌquitquenhan cüenta nato na sijntꞌa cüentahan.” \q \v 11 Ndoꞌ jnaanꞌ na jndë sivꞌihan, \q joꞌ jaaꞌ jñꞌoon tsjö na xeꞌquitscüejndyöhanꞌ na tyiꞌjon xuee ninncya na ncꞌoqueꞌhan naijon na jndë sijntꞌa na ntaꞌjndyeehan. \p Jñꞌoonminꞌ na sinin Tyoꞌtsꞌon. \p \v 12 Veꞌ ngꞌe joꞌ, ꞌoꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ, quitquen ya yahoꞌ cüenta na tanin ncüii ꞌoꞌ mꞌaan juu na tyia jndyi ñuan tsixuan juu na tyiꞌcovantyja tsꞌon juu nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ, na ntsitycyaaꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ jon. \v 13 Majoꞌ nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon, ꞌoꞌ ñoncya vaa quintꞌahoꞌ. ꞌOꞌ ꞌio ꞌio quinanꞌquiꞌmaanꞌhoꞌhin viochen xjen na incyaa Tyoꞌtsꞌon na vanaan na ntquën cüenta jñꞌoon na itsiꞌman jon ndëë. Ee xe na aa nntꞌa na nndaꞌ, yajoꞌ joo tsꞌianꞌñeen ntscuꞌhanꞌ na juu ꞌnan natyia ntsiviꞌnnꞌanhanꞌ jaa ndoꞌ min tajeꞌquinanꞌqueꞌ nnꞌön na tonnon jon. \v 14 Ee xe na aa ntjotyen jaa na conanꞌqui nnꞌön Cristo chaꞌxjen tontꞌa xjen najndyee na tyeꞌ na covantyja nnꞌönhin, yajoꞌ tsoñꞌen na itsixuan jon, nnanꞌjön yohin ntyja ꞌnaanhanꞌ. \p \v 15 Itsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ ngꞌe ncüiichen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, nndaꞌ vaa na itsiquindyihanꞌ. Itsohanꞌ: \q “Nanein iꞌman Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ, quitquen ya yahoꞌ cüenta jñꞌoon na itsiquindyi jon ꞌoꞌ. \q Xe na aa condyehoꞌ jñꞌoon na itsiquindyi Tyoꞌtsꞌonhoꞌ nanein, \q tyiꞌnanꞌqueꞌ nꞌonhoꞌ nnon jon chaꞌxjen tontꞌa nque nnꞌan Israelꞌñeen na jnanꞌvehan cjooꞌ jon. \p Ndöꞌ vaa jñꞌoon sinin Tyoꞌtsꞌon. \v 16 Ndoꞌ ¿Nin nnꞌan nanꞌñeen na tondyehin jñꞌoon na totso jon, majoꞌ tonanꞌqueꞌ nꞌonhin nnon jon? Manqueto nnꞌan na totsantyja toxenꞌ Moisés xjen na tjiꞌ jonhin ndyuaa Egipto. \v 17 Vennꞌan ndyu totsivꞌii Tyoꞌtsꞌon joo nanꞌñeen na tonanꞌqueꞌ nꞌonhan na tatyiꞌhan nquenhan jñꞌoon na totsiquindyi jonhan. Joꞌ tyincyaa jon na ncüii ro ncüii rohan tovjehan viochen xjen na tomaꞌndyiꞌhin juu ndyuaaꞌñeen. \v 18 Ndoꞌ ¿Nin nnꞌan nanꞌñeen na sinin Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon nquiiꞌ ndëëhan na tyiꞌjon xuee ninncyaa jon na ncꞌoqueꞌhan naijon na jndë sijndaꞌ jon na ntaꞌjndyeehan? Manquentyi nnꞌan na tyíꞌquitaꞌngueeꞌhan jñꞌoon na tquen jon. \v 19 Yajoꞌ itsiꞌman nquiiꞌhanꞌ ndëëhë, tsojnaanꞌ na tyíꞌcantyja nꞌonhan jñꞌoon na siquindyi Tyoꞌtsꞌonhan, joꞌ na tatincyaa jon na ntsaqueꞌhan juu ndyuaa na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon na ntsiquindaaꞌ jonhanꞌ joohan. \c 4 \s Jndë sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na nque nnꞌan cüentaaꞌ jon ntaꞌjndyeehan \p \v 1 Mangiö na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon na nndëë ncꞌön na mꞌaan jon naijon na nancooꞌ na ntaꞌjndyëë. Mangꞌe joꞌ icanhanꞌ na quitquën jndyi cüenta na tyiꞌnanꞌqueꞌ nnꞌön na tonnon jon chaꞌxjen na tontꞌa joo nanꞌñeen, ee xe na aa contꞌa na nndaꞌ, jeꞌncyaa jon na ntsacꞌë na mꞌaan jon. \v 2 Mantyi jaa macondyëë jñꞌoon naya chaꞌxjen nque nnꞌan Israelꞌñeen tondyehin nchu vaa na ncꞌonhan naijon na mꞌaan jon. Majoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen tatejndeihanꞌhin ngꞌe tatëntyja nꞌonhan juuhanꞌ. \v 3 Majoꞌ jaa na covantyja nnꞌön jñꞌoon na incyaa Tyoꞌtsꞌon, jndë cotsacꞌë naijon na mꞌaan nquii jon na ntaꞌjndyëë. Majoꞌ nque nnꞌan Israel, taꞌnan jndëë tyequeꞌhan naijon na itso jon na ntaꞌjndyeehan, ee vaa jñꞌoon na tso jon ntyja ꞌnaanhin: \q Jnaanꞌ na jndë sivꞌi jahin, joꞌ jaaꞌ jñꞌoon na tsjö na tyiꞌjeꞌquitscüejndyöhanꞌ na tyiꞌjon xuee ninncya na ncꞌoqueꞌhan naijon na jndë sijntꞌa na ntaꞌjndyeehan. \p Ndöꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ nanꞌñeen. Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon, vi na jndë tquen jon quiñoonꞌndue yo ninꞌtsonnangue, tyincyaahanꞌ na neiinꞌ jon, chaꞌvijon tsꞌan na vajndyee. \v 4 Ee quiiꞌ jñꞌoonꞌ jon na jndui, vaa jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ juu xuee na jndë ntyqueꞌ. Itsohanꞌ na ninꞌyon xuee tquen jon quiñoonꞌndue, tsonnangue, nnꞌan yo quiooꞌ yo ninꞌtsoñꞌen ꞌnan na min. Ndoꞌ xee na jndë ntyqueꞌ taꞌnan ncüiichen nnon ꞌnan na tcanhanꞌ na quitsꞌaa jon, joꞌ taꞌjndyee jon. \v 5 Ndoꞌ mantyi quiiꞌ jñꞌoonꞌñeen na jndui, sinin Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaan nnꞌan Israel na tonanꞌjonhin yo Moisés. Itsohanꞌ: \q Tyiꞌjon xuee ninncya na ngoqueꞌ nanminꞌ navijon na jndë sijntꞌa na ntaꞌjndyeehan. \m \v 6 Yajoꞌ ninvaa na vanaanchen na nnanꞌjon nnꞌan yo Tyoꞌtsꞌon naijon na ntaꞌjndyeehan ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. Majoꞌ joo nnꞌan na tyenanꞌjonhan yo Moisés, tatyincyaahanꞌ na ntaꞌjndyeehan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ngꞌe tataꞌngueeꞌhan jñꞌoon na tso jon. \v 7 Mangꞌe na nndaꞌ, covityincyooꞌ jndyoyu na nndaꞌ vaa ngꞌe jndye ndyu jndyocahanꞌ ndoꞌ sijndaꞌcya jon ncüiichen xjen na ntaꞌjndyee nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jon. Juu xjenꞌñeen itsiquijndyu jonhanꞌ xeeva, chaꞌxjen jñꞌoon na sinin nquii David. Itso jon: \q Xeeva iꞌman Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. \q Majoꞌ tyiꞌnanꞌqueꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na itsiquindyi jon ꞌoꞌ. \p Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tji David. \v 8 Ndoꞌ vi na jndë na tueꞌ Moisés, tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon Josué na tachu jon joo nnꞌan Israelꞌñeen na tyequeꞌhan ndyuaa na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon cüentahan naijon ntaꞌjndyeehan. Majoꞌ xe na aa tyincyaa Josué na taꞌjndyee joo nnꞌan Israelꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ jon, jeꞌcyꞌooncya Tyoꞌtsꞌon ncüiichen xjen na nninncyaahanꞌ na ntaꞌjndyee nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jon. \v 9 Mangꞌe joꞌ, nanein itsiꞌman jndyoyuhanꞌ na ninvaa na ninncyaa jon xjen na jaa nnꞌan na vantyja nnꞌönhin, ntaꞌjndyëë ntyja ꞌnaanꞌ jon. \v 10 Ee minꞌninchen tsꞌan na ntsijonhin yo juu na ivajndyee Tyoꞌtsꞌon, mantyi jndë jntyꞌii juu na iquenhin na ninꞌquitsꞌaa juu ncüii nnon na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na ntsinꞌman jon ñuaanꞌ juu. Ntyja na vamꞌaan juu, itsijonhanꞌhin chaꞌ ya na tajndyee jon vi na jndë tquen jon tsoñꞌen. \v 11 Mangꞌe na nndaꞌ vaa, chuhanꞌ na tsoñꞌen jaa quinanꞌchönhön chaꞌ ya ro ntsquë naijon na incyaa jon na cotaꞌjndyee nnꞌan. Tyiꞌntsijonhanꞌ jaa yo nque nnꞌan Israelꞌñeen na tonanꞌqueꞌ nꞌonhan na tajnanꞌjñꞌoonꞌhin jñꞌoon na totso Tyoꞌtsꞌon ndëëhan. \s Vaa najndei na condui jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon \p \v 12 Ee juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, conduihanꞌ na vandoꞌhanꞌ ndoꞌ tꞌman najndei tsixuanhanꞌ. Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ncüii xjotë ve ntyjaquio. Juuhanꞌ tëntyichenhanꞌ vequindyiꞌhanꞌ quityquiiꞌchen ñuaanꞌ tsꞌan yo na njoonntyichen na ndyiiꞌ na vandoꞌ juu, itsiquinaanhanꞌ ꞌnan na xiaꞌntyi nquii tsꞌan ntyjii, icoꞌxenhanꞌ tsoñꞌen na ndyiiꞌ tsꞌon tsꞌan yo joo ꞌnan na itsitiu juu na ninꞌquitsꞌaa juu. \v 13 Tsoñꞌen na jndë tquen Tyoꞌtsꞌon, minncüiihanꞌ jeꞌquindëë ngüantyꞌiuhanꞌ na tonnon jon. Ndoꞌ ncüii cüii jaa ninncyaa cüenta ntyja njanhan nnon nquii jon na tsoñꞌen vanaan ntꞌëëhanꞌ na tonnon jon. \s Condui Jesús tyee na taquintyja tꞌman \p \v 14 Juu Jesús jnda Tyoꞌtsꞌon, taqueeꞌ jon quiñoonꞌndue. Nanein conduihin tyee na taquintyja tꞌman ntyja njanhan. Ngꞌe joꞌ icanhanꞌ na quintjotyen na vantyja nnꞌönhin. \v 15 Nquii jon na conduihin tyee na taquintyja tꞌman ntyja njanhan, ndëë ntsijonhin yo jaa quityquiiꞌ joo ꞌnan na coquenön na conanꞌmanhanꞌ na taꞌnan najndë na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe ncüii cüii ꞌnan na ityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ jaa, nincüajon jndë tjon jonhanꞌ, majoꞌ tatyincyaa jon na juuhanꞌ ngüantjonhanꞌhin. \v 16 Mangꞌe na tantjon Jesús, joꞌ yo na qui nnꞌön quitsquë tonnon juu silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, joꞌ vaa naya na conduihin. Quintꞌa na nndaꞌ chaꞌ ncyꞌön cüenta juu na mꞌaan jon na ntyꞌia rö nnꞌan ntyjii jon, ndoꞌ mantyi na ntquën cüenta na itejndei jon jaa xjen na vaa ncüii nnon na coquenön. \c 5 \p \v 1 Ndyu na toxenꞌchen, nque nnꞌan Israel quiiꞌ ntꞌan ntyjehan totjihan ncüii tsꞌan na nduihin tyee na taquintyja tꞌman tondëëhan. Joo ntyeeꞌñeen viochen xjen na tomꞌaan ncüiihan, tocan juu na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ntyjehin nnꞌan Israelꞌñeen. Ndoꞌ mantyi toninncyaa tsanꞌñeen quiooꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na tonanꞌcüje nanꞌñeen cüentaaꞌ jon, chaꞌ ntsitꞌman tsꞌon jon jnanhan. \v 2 Ncüii ncüii tyeeꞌñeen viochen xjen na tomꞌaan ncüiihan, cüejon na tsꞌanhin chaꞌxjen nque nnꞌan Israel na tꞌuahan tsꞌianꞌñeen nnon jon. Ndoꞌ juu jon mantyi conduihin tsꞌan na totsitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe joꞌ jeꞌquityioonꞌ tsꞌon jon yo ntyje jon nnꞌan Israel xjen na tonanꞌtjahan tonnon Tyoꞌtsꞌon na tyíꞌquitsanjonhin nato na siꞌman jon ndëëhan. \v 3 Ngꞌe na mantyi juu tyeeꞌñeen conduihin tsꞌan na totsitjahin, joꞌ nquii jon totscueeꞌ jndyee juu quiooꞌ na toninncyaa juu nnon Tyoꞌtsꞌon na quitsitꞌman tsꞌon jon jnaanꞌ nquii juu. Majoꞌntyi tsꞌian totsꞌaa juu chaꞌ ntsitꞌman tsꞌon jon tsoñꞌen nnꞌan Israel jnan na nanꞌxuanhan. \v 4 Minꞌncüii tsꞌan Israel, taꞌnan sitiu nquii juu na ncꞌoon juu tsꞌian tyee na taquintyja na tꞌman conduihin. Xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon tji jon nin tsꞌan ntsixuan juu tsꞌianꞌñeen chaꞌxjen na tji jon Aarón ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. \v 5 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, itsijonhanꞌ juuhanꞌ yo ꞌnan na tui ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, ee chito sitiu nquii jon na ncꞌoon jon tyee na taquintyja na tꞌman conduihin. Nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌua tsꞌianꞌñeen nnon Cristo chaꞌna juu jñꞌoon na jndui na itso Tyoꞌtsꞌon: \q ꞌUꞌ condui ꞌuꞌ jnda, xeevahin maꞌua tsꞌian nnonꞌ na ntsijon ꞌuꞌ na macoꞌxenꞌ yo ja. \p Ndöꞌ vaa tso Tyoꞌtsꞌon nnon Cristo. \v 6 Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na jndui na itso jon nnon Cristo. Itsohanꞌ: \q ꞌUꞌ tyiꞌjeꞌquintycüii na condui ꞌuꞌ tyee na taquintyja tꞌman, \q tsꞌian na maꞌua nnonꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna juu tsꞌian na tꞌiön Melquisedec. \p Manndaꞌ vaa itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen. \v 7 Viochen xjen na tomꞌaan Cristo tsonnangue, ninꞌnquiiꞌchen tocan jon na quitejndei Tyoꞌtsꞌonhin ngꞌe taaꞌ tsꞌon jon na nquii Tyoꞌtsꞌon taquintyja najndei na conduihin na ntsinꞌman jonhin min na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Totsichon yantyi jon na tocan jon nayaꞌñeen, ata xiꞌ tocüjiꞌhanꞌ ndaa nnon jon. Ndoꞌ tyincyaa Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na tcan jon, ngꞌe na tjuꞌcjehin na taꞌngueeꞌ jon ꞌnan na ntꞌue tsꞌon jon. \v 8 Ndoꞌ nquii Cristo, min na conduihin jnda Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ ntyja ꞌnaan joo naviꞌ na toquenon jon, quityquiiꞌhanꞌ tonanꞌmanhanꞌ nnon jon na viiꞌ ngenon juu tsꞌan na vangueeꞌ juu na tonnon Tyoꞌtsꞌon. \v 9 Ndoꞌ ngꞌe ꞌnan na sꞌaa Cristo, tquenhanꞌhin na quindë ya conduihin, mangꞌe joꞌ na incyaa Tyoꞌtsꞌon na tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌon jon, conanꞌxuanhan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanhan ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. \v 10 Ndoꞌ ngꞌe na siquindë jon, nquii Tyoꞌtsꞌon tquen jonhin na conduihin tyee na taquintyja na tꞌman ntyja njanhan, chaꞌxjen juu tsꞌian na totsixuan Melquisedec. \s Cjooꞌ nnꞌön na ngaque jaa nchu vaa na vantyja nnꞌön \p \v 11 Mꞌanchen jñꞌoon na ninꞌquitsinën ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na condui Jesús tyee na taquintyja na tꞌman condui. Majoꞌ ndicüjiꞌ cüenta nchu vaa ntsjöhanꞌ ndëëhoꞌ ee ꞌoꞌ jndyaaꞌ jndyi na ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ ꞌnan tsiꞌmanhanꞌ. \v 12 ꞌOꞌ tandyo xuee na vantyja nꞌonhoꞌ Jesucristo. Ngꞌe joꞌ, nanein chuhanꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na conanꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan. Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌcꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na nndaꞌ, ꞌoꞌ ninvaa icanhanꞌ na quitsiꞌman nndaꞌ tsꞌan ndëëhoꞌ joo xꞌee jñꞌoon na tondye jndyeehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon yoꞌndaa na coteiꞌ na ndiquindëë ntcüaꞌ joo ꞌnan na cocüaꞌ nnꞌan na jndë tijndaꞌ nꞌon. \v 13 Ngꞌe mangiohoꞌ na yuchjo na ninnquiiꞌchen iteiꞌ juu, ninvaa jntꞌahin, ndoꞌ tsꞌan na nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu, tyiꞌcoquehin ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌjeꞌquindëë ncüjiꞌ juu cüenta ꞌnan na chuhanꞌ na quitsꞌaa juu yo ꞌnan na tyiꞌya. \v 14 Majoꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jaaꞌntyichenhanꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ꞌnan na cocüaꞌ nnꞌan na jndë tijndaꞌ nꞌon. Ngꞌe ninnquiiꞌchen mꞌaanꞌ nꞌonhin juu jñꞌoonꞌñeen, covaaꞌ nꞌonhan nchu vaa na itsohanꞌ na ngomꞌanhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ mantyi yo na tyiꞌntꞌahan ꞌnan na tyiꞌya nchjii jon. \c 6 \p \v 1 Mangꞌe na nndaꞌ, cüaaꞌ yantyichen nnꞌön ntyja ꞌnaanꞌ na condui Cristo tyee na taquintyja na tꞌman ntyja njanhan, chito xiaꞌntyi na ntjo ja yo joo jñꞌoon na conduihanꞌ xꞌee jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja tsꞌon tsꞌan. Ee tyiꞌquichuhanꞌ na ninnquiiꞌchen ntsiꞌman tsꞌan ndëëhoꞌ juu xꞌee jñꞌoon na quintcüeꞌ nndaꞌ nꞌonhoꞌ yo joo ꞌnan na vayꞌoonhanꞌ tsꞌan na ngitsu ñuaanꞌ juu. Min tyiꞌquichuhanꞌ na ninnquiiꞌchen quitsiꞌman ja ndëëhoꞌ na icanhanꞌ na cantyja nꞌonhoꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 2 Min yo na ntsiꞌman tsꞌan ndëëhoꞌ juu xꞌee jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na contꞌë nnꞌan yo xueeꞌ Jesucristo. Min tyiꞌquichuhanꞌ na quindye nndaꞌhoꞌ juu xꞌee jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na cotyio nnꞌan na vantyja nꞌon ndueehan nacjo ntyjehan na cotanhin na cüijntꞌue Tyoꞌtsꞌon nanꞌñeen quiiꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌ jon. Min tyiꞌquichuhanꞌ na quitsiꞌman nndaꞌ tsꞌan ndëëhoꞌ juu xꞌee jñꞌoon na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë, min tyiꞌquichuhanꞌ na ntsiꞌman tsꞌan ndëëhoꞌ na joo nnꞌan na jndë tcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon jnanhin, na tyiꞌquintycüii na ncꞌoon ñuaanhin naviꞌ. \v 3 Ndoꞌ nanein, xe na aa ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon, njntꞌuë nin ncüii nnon ꞌnan na ntejndeihanꞌ na ngaquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo. \p \v 4 Mꞌan nnꞌan na jndë jndyehan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ coyꞌonhan cüenta na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuaanhan, ndoꞌ na mꞌaan Espíritu Santo quityquiiꞌ nꞌonhan. \v 5 Mangiohan na juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ya jndyi tsixuanhanꞌ. Ndoꞌ jndë tjihan cüenta ntyja ꞌnaan joo najndë ntsixuan juu tsonnangue na ya na ndëcya na nguentyja na nguaahanꞌ, \v 6 Ndoꞌ vi na jndë totsamꞌanhan quiiꞌ jñꞌoonminꞌ, xe na aa ntji ntcüeꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo ndoꞌ na ꞌndyehan jñꞌoonꞌ jon, yajoꞌ tajeꞌquindëë ntcüeꞌ nndaꞌ nꞌonhan, ngꞌe vi na jndë jntꞌahinhanꞌ, cüajon contꞌahan chaꞌna jntꞌa nnꞌan na tꞌionhan Jesús tsonjnꞌaan, ee itscüejnaanꞌhanꞌhin tondëë nnꞌan na nndaꞌ contꞌa nanꞌñeen. \v 7 Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌhan chaꞌvijon tyuaa. Ncüii ncüii jon na covaꞌ, coꞌuhanꞌ tyuaa, yajoꞌ ntjon na conon nnꞌan, coꞌonhanꞌ. Ndoꞌ ya na ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ntjonꞌñeen, coveꞌhanꞌ. \v 8 Majoꞌ xe na aa coꞌndyë na conanꞌvë jñꞌoonꞌ jon, itsijonhanꞌ ntyja njanhan chaꞌvijon ncüii tyuaa na tayuu jntꞌuehanꞌ na veꞌ neon yo tscojndëë na coꞌon nnonhanꞌ. Juu tyuaa na nndaꞌ vaa na tsixuanhanꞌ, taꞌnan ngüantjon tsꞌan na ꞌnaanꞌhanꞌ, ndoꞌ na matsꞌia njñoon tsanꞌñeen chonhanꞌ. \s Jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na contyja nnꞌön, itejndeihanꞌ na contjotyen jaa na tonnon jon \p \v 9 ꞌOꞌ ntyjë na viꞌntyji jndyihoꞌ, min na jndë tsjö jñꞌoonminꞌ ndëëhoꞌ, ntyjiiꞌ ya tsꞌön na conduihoꞌ chaꞌvijon tyuaa ya yo jndye nnon ntyja ꞌnaanhoꞌ na conanꞌmanhanꞌ na jndë sinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhoꞌ. \v 10 Ee nquii Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe na tyiꞌitsꞌaa jon ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ, joꞌ na tyiꞌjeꞌquitsuuꞌ tsꞌon jon na cotyeꞌntjonhoꞌ nnon jon na totejndeihoꞌ mañoon ntyjehoꞌ na vantyja nꞌonhan jon, ndoꞌ ninvaa na cotejndeihoꞌ nanꞌñeen ngꞌe na vengiohoꞌ jon. \v 11 Ntꞌue nꞌö́n na ncüii ro ncüiihoꞌ cjooꞌ ya ya nꞌonhoꞌ na quintꞌahoꞌ chaꞌxjen na caveeꞌ tsꞌon jon ata xjen na nndyo nndaꞌ Cristo, chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ na contyja nꞌonhoꞌ jon. \v 12 Ee tyiꞌquintꞌue nꞌö́n na nanꞌntyquenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Cꞌonhoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ jon chaꞌna tontꞌa nnꞌan na tomꞌan tivio. Ee joohan min chito maninñoonꞌ tyꞌonhan cüenta joo ꞌnan na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon ndëëhan na ntsꞌaa jon nayahin, majoꞌ tasacüentyjeeꞌhan na tovendooꞌhin na nndui chaꞌxjen na tso jon ndëëhan. Ninvito tovantyja nꞌonhan jon. \s Joo jñꞌoon na icoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon tsoñꞌenhanꞌ itsiquindë jonhanꞌ \p \v 13 Ee xjen na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon Abraham, ngꞌe na taꞌnan ncüiichen nin juu na tꞌman conduihin chaꞌxjen nquii jon, ngꞌe joꞌ tijntꞌue nquiihin xueeꞌ jon chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ntsiquindë jon jñꞌoonꞌñeen. \v 14 Itso jon nnon juu: “Jñꞌoon na mayuuꞌ na tꞌman ndyiö jnꞌaan ꞌuꞌ, ndoꞌ joo ntsindaꞌ na ncꞌon na tonnonchen, ntsꞌa na nninjndyehin.” \v 15 Abrahamꞌñeen yo na tꞌman tsꞌon juu, tovendooꞌ juu na ngueꞌntyja na nndui chaꞌxjen jñꞌoon na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon juu, ndoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen tyꞌoon jon cüentahanꞌ. \v 16 Nque nnꞌan jeꞌ, xjen na conanꞌneinhan jñꞌoon nquiiꞌ, coninjntꞌuehin xueeꞌ ncüiichen na tꞌmanntyichen conduihin, chichen nquehan. Ndoꞌ ya na conanꞌjndaꞌhan jñꞌoon yo ntyjehan, contycüii jñꞌoon na conanꞌneinhan vi na jndë jnduehan na nquii jon na taquintyja na tꞌman conduihin, ndyiaaꞌ jon na nnanꞌquindëhan jñꞌoon na jnanꞌjndaꞌhan. \v 17 Chaꞌxjen na nndaꞌ vaa na contꞌa nnꞌan, mantyi nquii Tyoꞌtsꞌon manndaꞌ itsꞌaa jon. Ngꞌe ndëë nnꞌan na nndahan juu na tcoꞌ jon ꞌndyo jon, ntꞌue tsꞌon jon na quitsiꞌmanhanꞌ na tyiꞌxeꞌquitscüejndyo jon nchu vaa na itsijndaꞌ jon, joꞌ sinin jon jñꞌoon nquiiꞌ. \v 18 Yajoꞌ mꞌaan ve nnon na tyiꞌjeꞌquitsiviꞌnnꞌan Tyoꞌtsꞌon jaa na tyiꞌjeꞌquitscüejndyo jonhanꞌ. Juu jñꞌoon na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon ndoꞌ yo ninꞌjuu na tijntꞌue nquiiꞌ jonhin xueeꞌ jon na tsiꞌmanhanꞌ na ntsiquindë jonhanꞌ. Toxenꞌchen tovaa na ninꞌquitꞌuiihanꞌ jaa na ngitsu ñuan njanhan. Majoꞌ nein ntyja ꞌnaan ve joo jñꞌoonꞌñeen, mꞌan na qui nnꞌön na ncyꞌoon jon cüenta jaa quiñoonꞌndue. \v 19 Juu na qui nnꞌön jon, ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na contjotyen ñuan njanhan. Ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ, tyiꞌjeꞌquiꞌndyiihanꞌ jaa na ngitsu ñuan njanhan. Juu na qui nnꞌönhin jndë tëqueeꞌhanꞌ naijon mꞌaan nquii jon. \v 20 Nquii Jesús, joꞌ vijon na jndë taqueeꞌ jon na itsiꞌman jon nato na vachuhanꞌ jaa. Nanein tyiꞌquintycüii na conduihin tyee na taquintyja tꞌman ntyja njanhan chaꞌxjen juu tsꞌian na totsixuan juu Melquisedec. \c 7 \s Jesús cüejon conduihin tyee, chaꞌxjen na totsixuan Melquisedec \p \v 1 Juu Melquisedecꞌñeen tonduihin tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tsjoon Salem ndoꞌ mantyi tonduihin tyee ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na taquintyja tꞌman najndei na conduihin. Xjen na jndyo ntcüeꞌ Abraham vi na jndë tantjon jon joo rey na jntꞌahan tyiaꞌ yo nnꞌan tsjoon Sodoma, juu tyee Melquisedecꞌñeen, taquitjonhin jon. Ndoꞌ tcan Melquisedec na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan tsanꞌñeen. \v 2 Ndoꞌ juu Abraham, tsoñꞌen ꞌnan na tjiꞌ jon nduee joo reyꞌñeen, ꞌnan na itsiquindëhanꞌ nquihanꞌ, joꞌ tyincyaa jon ncüii ncüii nnonhanꞌ nnon juu tyee Melquisedecꞌñeen. Juu xueeꞌ Melquisedec itsiquindyihanꞌ na icoꞌxen jon nnꞌan chaꞌxjen na chuhanꞌ. Ndoꞌ xueeꞌ tsjoon naijon na tocoꞌxen jon itsiquindyihanꞌ na joo nnꞌan tsjoonꞌñeen ya tomꞌanhan, tatyiaꞌ quichohan ngꞌe ya tocoꞌxen jon. \v 3 Juu Melquisedecꞌñeen, tyiꞌjndaꞌ nchu jndyu tsotye jon min tsondyee jon, ndoꞌ min tyiꞌjndaꞌ nin nnꞌan tsjan na tuihin, min yuu xjen na tuihin ndoꞌ nonꞌcüan na tueꞌ jon. Yajoꞌ juu tsanꞌñeen manchaꞌxjen conduihin tyee chaꞌxjen nquii jnda Tyoꞌtsꞌon. \p \v 4 Quitquenhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ na tꞌman jndyi totsixuan juu Melquisedecꞌñeen. Ngꞌe nquii tachiihi Abraham, vi na jndë tantjon jon yo joo nnꞌan na sꞌaa jon tyiaꞌ, tjiꞌ jon ꞌnan nduee nanꞌñeen. Ndoꞌ ꞌnan na condë nqui na tjiꞌ jon nduee nanꞌñeen, ꞌnan na yantyichen tyincyaa jon ncüii ncüii nnonhanꞌ nnon juu Melquisedecꞌñeen. \v 5 Jñꞌoon na mayuuꞌ nque nnꞌan tsjan Leví na jndyocahanꞌ, tacüjaꞌhanꞌ na tonduihin ntyee ndëë ntyjehin nnꞌan Israel. Juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, coꞌxenhanꞌ na nque ntyjehan nnꞌan Israel, ncüii cüii nnon na condë nqui ꞌnaanhin na min, ncyahinhanꞌ ndëë ntyeeꞌñeen. Nndaꞌ vaa na tcoꞌxen juu jñꞌoonꞌñeen min na nque ntyeeꞌñeen conduihan tsjan ꞌnaanꞌ Abraham na jndyocahanꞌ. \v 6 Majoꞌ nquii Melquisedec, chito tuihin tsjan Leví. Ndoꞌ min na nndaꞌ, joo ꞌnan na condë nqui ꞌnan na tjiꞌ Abraham nduee joo reyꞌñeen, tyꞌoon tsanꞌñeen cüenta ncüii ncüii nnonhanꞌ. Ndoꞌ juu Abraham conduihin nquii tsan na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon juu na nndijndye ntsinda juu, majoꞌ min na nndaꞌ conduihin, Melquisedec tcan jon na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nquii Abrahamꞌñeen. \v 7 Ndoꞌ mangiö na nquii tsꞌan na ican na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ncüiichen ntyje juu, tꞌmanntyichen conduihin, chichen juu tsanꞌñeen na ican jon ntyja ꞌnaanꞌ juu. \v 8 Ntyja ꞌnaan nque ntyeeꞌñeen na tuihan tsjan Leví, coyꞌonhan cüenta ncüii ncüii nnon na condë nqui ꞌnan na coninncya nnꞌan Israel, ndoꞌ nque ntyeeꞌñeen conduihan nnꞌan na covje. Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Melquisedecꞌñeen, vaa jñꞌoon na icüjiꞌ jndyoyuhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon na ninvaa vandoꞌ jon. \v 9 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ndëë ncüaaꞌ nnꞌön na tsoñꞌen nnꞌan tsjan Leví na jndyocahanꞌ na conduihan ntyee ndëë nnꞌan Israel, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhin na chaꞌvijon nquehan na tyionhan diezmo nnon Melquisedecꞌñeen. \v 10 Mantyi juu Levíꞌñeen, min na tyíꞌconduihin juu xjenꞌñeen, majoꞌ chaꞌvijon nquii jon tyion jonhanꞌ. \s Nquii Jesús itsijonhanꞌhin chaꞌvijon nquii Melquisedec \p \v 11 Nque ntyee ntyja ꞌnaan tmaanꞌ nnꞌan Israel na conduihan tsjan Leví, juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés tyꞌonhan cüentahanꞌ. Nque ntyeeꞌñeen, tsꞌian na tonanꞌxuanhan, cüejonhanꞌ chaꞌxjen juu tsꞌian na totsixuan Aarón. Majoꞌ xe na aa ndëë ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na tontꞌa ntyeeꞌñeen, tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na ninjndaꞌ ncüiichen tyee na ntsixuan juu tsꞌian chaꞌna na totsixuan juu Melquisedecꞌñeen. \v 12 Ngꞌe xjen na covejndyo tsꞌian na nanꞌxuan ntyee, mantyi juu ntji na icoꞌxenhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na nanꞌxuan nanꞌñeen, chuhanꞌ na cüejndyohanꞌ. \v 13 Ndoꞌ juu tyee na taquintyja na tꞌman conduihin ntyja njanhan, nquii Jesús, tuihin tsjan na jndyocahanꞌ tmaanꞌ Judá, ndoꞌ minꞌncüii jon tatso Moisés na ncüii tsꞌan tsjan Judá quitsixuan juu tsꞌian tyee cüenta nnꞌan Israel. \v 14 Ee siꞌman nquiiꞌhanꞌ na nquii jon na ityeꞌntjon jon jaa, tuihin tsjan tmaanꞌ Judá. Ndoꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés, taꞌnan siquindyihanꞌ na ncüii tsꞌan tsjan tmaanꞌñeen na caqueeꞌ juu tsꞌian tyee. \p \v 15 Ndoꞌ itsiꞌman nquiiꞌchenhanꞌ na nndaꞌ vaa ngꞌe na jndë tityincyooꞌ ncüiichen tyee na tsixuan jon tsꞌian chaꞌna juu tsꞌian na totsixuan Melquisedecꞌñeen. \v 16 Ee chito mꞌaan Jesús tsꞌian tyee ngꞌe ncüii jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ chaꞌxjen juu jñꞌoon na tquen Moisés na sijndaꞌhanꞌ. Juu jñꞌoonꞌñeen tocoꞌxenhanꞌ na joo nnꞌan tsjan Leví ncꞌonhan tsꞌian tyee. Majoꞌ nquii Jesús, mꞌaan jon tsꞌian tyee ngꞌe na vaa najndei na conduihin na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ jon. \v 17 Ngꞌe ndö vaa na tsiꞌman jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon nnon Jesús. Itsohanꞌ: \q ꞌUꞌ condui tyee na tyiꞌjon quintycüii na vandoꞌ. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌna nquii tyee Melquisedec. \p Nndaꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon nnon Jesús. \v 18 Nque ntyee na tuihan tsjan Leví na jndyocahanꞌ, covityincyooꞌ jndyoyu na jndë jntyꞌiihanꞌhin yo tsꞌian na tonanꞌxuanhin. Nndaꞌ tui ngꞌe juu ntji na conanꞌyꞌonhan, tanajndei tsixuanhanꞌ na ntquenhanꞌ nnꞌan Israel na tajnan nanꞌxuanhan ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na tontꞌa nque ntyeeꞌñeen. \v 19 Ngꞌe juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, ndiquenhanꞌ nnꞌan na tajnan nanꞌxuanhan. Mangꞌe joꞌ sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon ncüiichen jñꞌoon na incyaahanꞌ na tꞌmanntyichen na contyja nꞌon nnꞌan. Ndoꞌ naneinhin ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen condëë conanꞌndyooꞌ jaa na mꞌaan jon. \p \v 20 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na tijntꞌue nquii Tyoꞌtsꞌon xueeꞌ jon, siꞌman jndyoyu jon na mayuuꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. Majoꞌ joo nnꞌan tsjan Leví, ya na tyequeꞌhan juu tsꞌian ntyee, taꞌnan tijntꞌue nquiihin xueeꞌ jon chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na juu jñꞌoonꞌñeen ntjotyenhanꞌ. \v 21 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na quinduihin tyee na taquintyja na tꞌman ntyja njanhan, ndoꞌ tijntꞌue nquii Tyoꞌtsꞌon xueeꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. Ee itso jon nnon juu: \q Ja ta Tyoꞌtsꞌon, covijntꞌue nquii ja xuë chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na tyiꞌxeꞌquitscüejndyö jñꞌoon na matsjö. \q “ꞌUꞌ tyiꞌjon quintycüii na matsixuanꞌ tsꞌian tyee chaꞌna juu tsꞌian na totsixuan Melquisedec.” \p Ndöꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon nnon jnda jon. \v 22 Mangꞌe joꞌ, naneinhin yantyichen jñꞌoon na vaa ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, chichen juu jñꞌoon na tovaa jndyee ntyja ꞌnaan ntyee na tyequeꞌhan tsꞌianꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés. \v 23 Joo ntyee na tomꞌanhin ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, ncüii ro ncüiihan totsaqueꞌhan juu tsꞌianꞌñeen, tovjehan, ndoꞌ mañoon ntyjehan toꞌoqueꞌ. Mangꞌe joꞌ jndyechenhan toꞌonanꞌxuanhan juu tsꞌianꞌñeen. \v 24 Majoꞌ nquii Jesús, manchaꞌxjen vandoꞌ jon, ndoꞌ ngꞌe joꞌ tyiꞌicanhanꞌ ncüiichen tsꞌan na nninnon ntyja ꞌnaanꞌ jon. \v 25 Mangꞌe joꞌ, minꞌcya ro tsꞌan na ninꞌquitsindyooꞌhin na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon, ndëë ntsinꞌman Jesús ñuaanꞌ tsanꞌñeen. Ndëë ntsꞌaa jon na nndaꞌ ngꞌe ninnquiiꞌchen vandoꞌ jon. Joꞌ tyiꞌcacüentyjeeꞌ na ican jon na quitejndei Tyoꞌtsꞌon jaa. \p \v 26 Mangꞌe na nndaꞌ vaa, nquii Jesús, ya jndyi tacüjiꞌhanꞌ na conduihin tyee na taquintyja tꞌman chaꞌxjen nquii tyee na icanhanꞌ ntyja njanhan. Condui jon ñuan nquiiꞌ, minꞌjon tyiꞌquitsitjahin, min nnon tsꞌan, min nnon nquii Tyoꞌtsꞌon, vandyaꞌ conduihin yo joo ꞌnan tyia na nanꞌxuan nnꞌan. Ndoꞌ jndë tayꞌoon Tyoꞌtsꞌonhin quiñoonꞌndue naijon na ntsitꞌmaanꞌ jonhin. \v 27 Nque ntyee na taquintyja na tꞌman conduihin ntyja ꞌnaan nnꞌan Israel, joohin ꞌio ꞌio tocanhanꞌ na tonanꞌcueeꞌhan quiooꞌ na toninncyahan joo choꞌñeen nnon Tyoꞌtsꞌon. Tontꞌa jndyeehan na nndaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jnan nquehan, ndoꞌ jndë joꞌ mantyi ntyja ꞌnaanꞌ jnan nnꞌan. Majoꞌ nquii Jesús, ñoncya vaa ntyja ꞌnaanꞌ jon. Tyíꞌquitsꞌaa jon chaꞌxjen tontꞌa joo ntyeeꞌñeen. Ee jon ninjon tyincyaahin na tueꞌ jon ntyja ꞌnaan jnan tsoñꞌen jaa xjen na taquiñoon jon nnon tsonjnꞌaan, tyiꞌicanhanꞌ na ngueꞌ nndaꞌ jon. \v 28 Ee jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés, sijndaꞌhanꞌ na veꞌ nnꞌan na tonanꞌtjahin nnon Tyoꞌtsꞌon, na tyequeꞌhan juu tsꞌianꞌñeen na taquintyja na tꞌman tonduihan. Majoꞌ vi na jndë na tquen Moisés juu jñꞌoonꞌñeen, tëca jndye ndyu ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon tijntꞌue nquiihin xueeꞌ jon xjen na tꞌua jon tsꞌian nnon jnda jon na quinduihin tyee. Ntyja ꞌnaanꞌ na tijntꞌue nquii Tyoꞌtsꞌon xueeꞌ jon, joꞌ tquenhanꞌ jnda jon na conduihin tyee na quindë tsꞌian na tsixuan jon. \c 8 \s Condui Jesús tyee na taquintyja ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon xco na itsijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon \p \v 1 Ndö jñꞌoon na manjonntyichen na tsoñꞌen na jndë tsjö. Jaa mꞌaan ncüii tyee njanhan chaꞌxjen na jndë jnduë na icanhanꞌ jaa. Jndë tava ntcüeꞌ jon quiñoonꞌndue. Nein vaquityen jon ngiaaꞌ silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ na vaquityen nquii Tyoꞌtsꞌon na taquintyja na tꞌman conduihin. \v 2 Joꞌ ijon na conduihin tyee na taquintyja na tꞌman na ityeꞌntjon jon quiiꞌ vatsꞌon na jiꞌuantyichenhanꞌ na vaahanꞌ quiñoonꞌndue. Quiñoonꞌndue itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ncüii vatsꞌon na sia nquii Tyoꞌtsꞌon, na chito nnꞌan jnanꞌyahanꞌ. \p \v 3 Jñꞌoon na tquen Moisés na tocoꞌxenhanꞌ, iuꞌahanꞌ tsꞌian nnon nquii tyee na taquintyja tꞌman conduihin, na joo ꞌnan na condyoyꞌon nnꞌan na ntꞌahan naya Tyoꞌtsꞌon, incyaa tyeeꞌñeen joohanꞌ nnon jon. Ndoꞌ mantyi ntscueeꞌ jon quiooꞌ na juu jñꞌoonꞌñeen coꞌxenhanꞌ na nninncya nnꞌan chaꞌ ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnan nanꞌñeen. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa tsꞌian na tontꞌa ntyeeꞌñeen, mantyi coꞌxenhanꞌ na nquii Jesús vaa ncüii nnon na nninncyaa jon nnon Tyoꞌtsꞌon. \v 4 Ndoꞌ nquii Jesús, xe na aa ninvaa mꞌaan jon tsonnanguevahin, tyiꞌxeꞌquitsixuan jon tyee ngꞌe ninmꞌan ntyee na coninncyahan ꞌnan nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na icoꞌxen juu jñꞌoon na tquen Moisés. \v 5 Juu vatsꞌon naijon contꞌa ntyeeꞌñeen tsꞌian na nanꞌxuanhan, jnduihanꞌ juu vatsꞌon na vaahanꞌ quiñoonꞌndue. Ngꞌe na nndaꞌ, siquiꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon Moisés juu xjen na ngitaꞌ jon na ntsia jon vatsꞌon ndiaa. Tso jon nnon juu: “Quenꞌ yaꞌ cüenta na ntsiaꞌ tsoñꞌen ꞌnan cüentaaꞌ vatsꞌon chaꞌxjen na siꞌman nnonꞌ xjen na ninmꞌanꞌ juu tyoꞌ Sinaí.” \p Ndöꞌ vaa na tso Tyoꞌtsꞌon nnon Moisés. \v 6 Majoꞌ juu tsꞌian tyee na tsixuan Jesús, njonntyichen conduihanꞌ, chichen juu tsꞌian na tonanꞌxuan ntyee na totyeꞌntjonhan quityquiiꞌ vatsꞌon ꞌnaan nnꞌan judíos. Nndaꞌ tsixuan jon ee condëë itsitjonꞌ jon jaa yo nquii Tyoꞌtsꞌon xengꞌe juu jñꞌoon na itsijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon yo jaa, njonntyichenhanꞌ, chichen juu jñꞌoon jndyo na sijndaꞌ jndyee jon. Ee juu jñꞌoon xcova contjotyenhanꞌ na cjooꞌ jñꞌoon na njonntyichenhanꞌ na tcoꞌ jon ꞌndyo jon. \p \v 7 Ee juu jñꞌoon na sijndaꞌ jndyee Tyoꞌtsꞌon yo ntyjëëhë nnꞌan Israel, xe na aa tquenhanꞌ joohan na tajnan nanꞌxuanhan, yajoꞌ min tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na quitsijndaꞌ jon ncüiichen jñꞌoon na jndë ve. \v 8 Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, tatyincyaahanꞌ na ntjo ya ntyjii jon yo joo nnꞌan na tomꞌan nacje ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na tquen Moisés ngꞌe tyíꞌquitaꞌngueeꞌhinhanꞌ. Ngꞌe joꞌ tso jon: \q Mangüentyja xjen ya na ntquën jñꞌoon xco yo nnꞌan ndyuaa Israel ndoꞌ yo ninꞌntyjehin nnꞌan ndyuaa Judá. \q \v 9 Juu jñꞌoon xcoꞌñeen tyiꞌjeꞌquitsijonhanꞌ juuhanꞌ yo jñꞌoon na sijntꞌa yo nque ndochihan na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen xjen na jndyochöhan, \q ya na tomꞌanhan ndyuaa Egipto. \q Majoꞌ nanꞌñeen jeꞌ, juu jñꞌoon na tquën ndëëhan, tataꞌngueeꞌhinhanꞌ, ndoꞌ jnaanꞌ joꞌ, \q ja Tyoꞌtsꞌon na matyeꞌntjön tsoñꞌen, jntyꞌihan. \p \v 10 Ndoꞌ mantyi tsontyichen Tyoꞌtsꞌon: \q Ndö vaa jñꞌoon na ntquën yo ꞌoꞌ nnꞌan Israel ya na ngüentyja juu xjenꞌñeen: \q Ja ntsꞌa na ncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ joo jñꞌoon na macoꞌxënhoꞌ na quintꞌahoꞌhanꞌ, \q ndoꞌ ntsꞌa na ncꞌonhoꞌ na neinhoꞌ na ntjotyen jñꞌoonꞌñeen quiiꞌ nꞌonhoꞌ. \q Yajoꞌ ja na condui Tyoꞌtsꞌon, \q xiaꞌntyi ninncö na nnanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ ndoꞌ ꞌoꞌ nnduihoꞌ ntsinda. \q \v 11 Juu xjenꞌñeen min tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na nnanꞌmanhoꞌ ndëë ntyjehoꞌ chaꞌ ntaꞌjnꞌaanhin ja, \q ee tsoñꞌen nnꞌan ntaꞌjnꞌaanhin ntyja njan, \q tanin min na aa tsꞌan na ndicüaaꞌ tsꞌon ndoꞌ aa tsꞌan na tꞌman conduihin. \q \v 12 Ndoꞌ ya na ngueeꞌntyja juu xjenꞌñeen, taxeꞌcꞌoonꞌntyichen tsꞌön ꞌnan tyia na jndë tonanꞌtjahin nnön, \q ngꞌe jndë sitꞌman tsꞌönhin. \p Jñꞌoonminꞌ jñꞌoon na sinin nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 13 Xjen na tso jon na nguaa ncüii jñꞌoon xco na ntejndeihanꞌ nnꞌan, tsiꞌmanhanꞌ na iquen jon jñꞌoon na juu jñꞌoon na tovaa jndyee, vantycüii najndei na tsixuanhanꞌ ndoꞌ min tavijaaꞌhanꞌ, jñꞌoon jndyohanꞌ, jndë tenoonꞌ na tovijntꞌuehanꞌ, ndoꞌ na nndaꞌ, jndë vaꞌndyiihanꞌ juuhanꞌ. \c 9 \s Tsꞌian tyee na tsixuan Cristo quiñoonꞌndue, mañoonhanꞌ \p \v 1 Juu jñꞌoon na sijndaꞌ jndyee Tyoꞌtsꞌon yo nnꞌan Israel, totsiꞌmanhanꞌ nchu vaa na quinanꞌtꞌmaanꞌhan jon. Siꞌman jon ndëëhin na quinanꞌyahin vatsꞌon ndiaa, joꞌ vijon na tonanꞌtꞌmaanꞌhan jon. \v 2 Ntyja ꞌnaanꞌ juu vatsꞌon ndiaaꞌñeen, juu cüarto na vejndyee, jnanꞌquijndyuhinhanꞌ na jiꞌua tsixuanhanꞌ, joꞌ tominntyjeeꞌ xjo na toquintyjo chon na tonanꞌxueehanꞌ, ndoꞌ mantyi yo ncüii mesa. Nnon juu mesaꞌñeen, nque ntyeeꞌñeen totyiohan tyooꞌ na joo nnꞌan Israel totquenhinhanꞌ na conduihanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 3 Ndoꞌ naijon na tjonꞌ cuartoꞌñeen yo cuarto na jndë ve, joꞌ toquintyja ndiaa tco ata xjen tyuaachen. Juu cuartoꞌñeen jndyuhanꞌ na taquintyja na jiꞌua tsixuanhanꞌ naijon na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 4 Quityquiiꞌ juu cuartoꞌñeen tovaa nnontyiu na ninvaañꞌenhanꞌ tcüe sꞌon ijan, nquii tyee na taquintyja na tꞌman conduihin, joꞌ vijon na totsco jon su. Mantyi joꞌ tovaa ncüii iston na tcüe sꞌon ijanhanꞌ. Quityquiiꞌ juu istonꞌñeen, jnanꞌve nnꞌan ncüii xuaa na jndë yo sꞌon ijan na jnanꞌquitooꞌhinhanꞌ yo maná, ndoꞌ mantyi joꞌ jnanꞌvehan juu tsonjntꞌei ꞌnaanꞌ Aarón na jnduiꞌ tsco jntꞌahanꞌ. Mantyi joꞌ jnanꞌvehan ve ntjöꞌ na su ndëëhanꞌ na tji Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na icoꞌxen jon nanꞌñeen. \v 5 Tscaaꞌ na tëꞌ ꞌndyo juu istonꞌñeen tcüe sꞌon ijanhanꞌ. Cjooꞌhanꞌ jndui ve ángeles na jndyuhan querubines na nancooꞌ jndyi na quixuee na jndëhanꞌ yo sꞌon ijan. Itsiꞌmanhanꞌ ntyja ꞌnaanhin na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan. Ndoꞌ ntsquii joo querubinesꞌñeen, tsincüanꞌhanꞌ nacjooꞌ juu tscaaꞌñeen na nquii tyee na taquintyja na tꞌman conduihin, joꞌ ijon totsindë jon nꞌeon quiooꞌ na tonanꞌcüje joo ntyee na cotsantyja chaꞌ ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnan nnꞌan. Joo jñꞌoonꞌñeen jndye nnon min na itsiꞌman ncüii ncüiihanꞌ, majoꞌ nanein tyiꞌicanhanꞌ na chen chen quitsinën ntyja ꞌnaanhanꞌ. \p \v 6 Ndoꞌ vi na jndë tijndaꞌ tsoñꞌen ntyja ꞌnaanꞌ juu vatsꞌon ndiaaꞌñeen chaꞌxjen na siꞌman Tyoꞌtsꞌon nnon Moisés, yajoꞌ joo ntyee, ꞌio ꞌio toꞌtsaqueꞌhan cuarto na vejndyee naijon na tonanꞌquindëhan tsoñꞌen tsꞌian na tꞌua Tyoꞌtsꞌon ndëëhin nchu vaa na tonanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan jon. \v 7 Majoꞌ juu tyee na taquintyja na tꞌman conduihin, xiaꞌntyi nquii jon vanaan na tovaqueeꞌ jon juu cuarto na jndë ve. Ninjon jnda na tovaqueeꞌ jon joꞌ na ncüii chu. Ncüii ro cüii jon na tovaqueeꞌ jon joꞌ, tovayꞌoon jon nꞌeon quiooꞌ na totsindë jonhanꞌ cjooꞌ tscaaꞌñeen chaꞌ quitsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnaanꞌ nquii jon, ndoꞌ mantyi jnan ntyje jon nnꞌan Israel xjen tsoñꞌen na tyíꞌquitquenhan cüenta na conanꞌtjahin. \v 8 Ngꞌe na tovaa na nndaꞌ, viochen xjen na tovaa vatsꞌon ndiaaꞌñeen, nquii Espíritu Santo totsiꞌman jon ndëëhë na tyiꞌcüanaan na ngoqueꞌ nnꞌan naijon na taquintyja na jiꞌua na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 9 Juu vatsꞌonꞌñeen conduihanꞌ ncüii na itsiꞌmanhanꞌ ndëëhë ntyja ꞌnaanꞌ ndyu na mꞌan jaa nanein. Tsꞌian na tondui joꞌ na toninncya nnꞌan ꞌnan na nditꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhanꞌ, yo na tonanꞌcüjehan quiooꞌ chaꞌ ntsitꞌman tsꞌon jonhan jnanhan, majoꞌ juu tsꞌianꞌñeen, ndiquindëë ntquenhanꞌhin na ya ndicjehin quiiꞌ ñuaanhin na tonnon jon. \v 10 Ee tsꞌian na tondui ntyja ꞌnaanꞌ juu vatsꞌonꞌñeen, itꞌuiihanꞌ ꞌnan na tocüaꞌhan yo ꞌnan na tovehan ndoꞌ yo ncüii nnon na tontꞌahan na totquenhanꞌhin na jiꞌua nanꞌxuanhan tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanhin. Majoꞌ juu tsꞌianꞌñeen, xiaꞌntyi tonduihanꞌ ata xjen na jñon Tyoꞌtsꞌon Cristo na sijndaꞌ jon ncüii tsꞌian na njonntyichen tsixuanhanꞌ. \s Neoonꞌ Cristo, itsinchuꞌhanꞌ jñꞌoon xco \p \v 11 Nquii Cristo conduihin tyee na taquintyja tꞌman conduihin ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na quindëntyichen na vaahanꞌ tondëëhë nanein. Juu xjen ya na taꞌ jon tsꞌianꞌñeen, taqueeꞌ jon juu vatsꞌon na tꞌmanntyichen tsꞌian tsixuanhanꞌ ndoꞌ njonntyichenhanꞌ, chintyi juu ꞌnan na tovaa jndyee. Juuhanꞌ tyiꞌtsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsonnanguevahin. \v 12 Ndoꞌ juu vatsꞌon naijon na itsꞌaa jon tsꞌian, min chito incyaa jon nꞌeon quinchꞌio yo ntoro quijndë. Juu jon ninjon taqueeꞌ jon naijon na condue nnꞌan na taquintyja na jiꞌua conduihanꞌ. Tayꞌoon jon neoonꞌ nquii jon. Ndoꞌ na nndaꞌ, ityionñꞌen jon na chöjnaan nnon Tyoꞌtsꞌon na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ conda na tyiꞌquintycüii na cotantꞌö. \v 13 Juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tocoꞌxenhanꞌ na toxenꞌchen, xe na aa vaa ncüii nnon na tquenhanꞌ tsꞌan na tyiꞌjiꞌuahin, yajoꞌ chaꞌ ntquen ntcüeꞌhanꞌhin na jiꞌuahin chaꞌxjen na tcan juu jñꞌoonꞌñeen, chuhanꞌ na quitsindë tyee neoonꞌ ncüii toro yo quinchꞌio cjooꞌ tsanꞌñeen yo tsjaaꞌ na tco ncüii quisondye cu chjo nnon tyiu. Ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌianꞌñeen tquen ntcüeꞌhanꞌ tsanꞌñeen na jiꞌuahin na jndë tityꞌahin. \v 14 Xe nanꞌminꞌ toquenhanꞌ nanꞌñeen na jiꞌua tonduihan tonnon Tyoꞌtsꞌon, juu neoonꞌ Cristo majndeintyichen ntquenhanꞌ na ntjuꞌ covicjëhë quiiꞌ ñuan njan na ntyja ꞌnaanꞌ joo ꞌnan na tontꞌaha na tovachuhanꞌ jaa na ngitsu ñuan njanhan, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu na cotaꞌntꞌö xcö ndëë ntyëꞌntjön nnon nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ. Ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu na manchaꞌxjen mꞌaan jon, joꞌ tyincyaa Cristo na cueꞌ jon ntyja njanhan, ncüii na quindëhanꞌ na ntyjii Tyoꞌtsꞌon. \p \v 15 Ngꞌe na nndaꞌ, nquii Cristo conduihin tsꞌan na itsijndaꞌ jon ncüii jñꞌoon xco, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na tueꞌ jon, ndëë ndyaa joo nnꞌan na tonanꞌtjahin tonnon juu ntji na tovaa jndyee, chaꞌ nque nnꞌan na iqueenꞌ Tyoꞌtsꞌonhan ndëë ncyꞌonhan cüenta tsoñꞌen na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon na ntsiquindaaꞌ jonhin, ncüii na tyiꞌjon quintycüiihanꞌ. \v 16 Ya na itsijndaꞌ tsꞌan na ndë tson nin nnꞌan nduee na ntjo ꞌnaanꞌ jon vi na jndë na tueꞌ jon, chaꞌ nndëë ncyꞌonhan cüenta ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen, jndeiꞌhanꞌ na ngüendooꞌhan ata xjen na jndë tueꞌ jon, xjenꞌñeen nndui chaꞌxjen na sijndaꞌ jon. \v 17 Nndaꞌ vaa ngꞌe tyiꞌjeꞌquindëë ntsiquindëhanꞌ juu jñꞌoon na sijndaꞌ tsanꞌñeen viochen xjen na ninvaa vandoꞌ jon. Majoꞌ vi na jndë na tueꞌ jon, yajoꞌ ntsiquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. \v 18 Mangꞌe na nndaꞌ, xjen na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na tquen jndyee jon yo ndochiihi jaa nnꞌan Israel, tꞌua jon tsꞌian ndëëhan na quinanꞌcueeꞌhan quiooꞌ na jnduiꞌ nꞌeon oꞌ chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na contjotyen juu jñꞌoonꞌñeen. \v 19 Na vejndyee joo jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, tsoñꞌenhanꞌ sinin Moisés joohanꞌ ndëë ndochiihi nanꞌñeen. Ndë joꞌ sitjonꞌ jon nꞌeon quitsondye quijndë ndoꞌ yo nꞌeon quinchꞌio yo ndaatioo. Ndoꞌ tyꞌoon jon vi sëëꞌ tscondaꞌ hisopo, yo sooꞌ quitsman sove. Yo joohanꞌ sindë jon juu neonꞌñeen nnꞌan Israelꞌñeen, ndoꞌ majoꞌntyi sꞌaa jon juu tson na chuuꞌ jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ joohin. \v 20 Ndoꞌ tso jon: “Ntyja ꞌnaanꞌ neonꞌva, itsiꞌman Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ na juu jñꞌoon na itsijndaꞌ jon yohoꞌ, contjotyenhanꞌ. Iquen jon jñꞌoon ndëëhoꞌ na quitaꞌngueeꞌhoꞌ juuhanꞌ”. \v 21 Ndë joꞌ mantyi sindë Moisés neonꞌ juu vatsꞌon ndiaaꞌñeen yo tsoñꞌen ntꞌö tsꞌian cüentaaꞌhanꞌ na toninjntꞌue nanꞌñeen na tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. \v 22 Ndoꞌ jñꞌoonꞌñeen na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, mandyo tsoñꞌen ꞌnan quinanꞌndë nnꞌan neonꞌhanꞌ chaꞌ ntsijiꞌuahanꞌ joohanꞌ na ninjntꞌuehinhanꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Ee xeꞌquindëë ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnan nnꞌan xe na tyiꞌntcüeꞌ neonꞌ. \s Na tyincyaa Cristo na jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin, joꞌ contjuꞌ jnan nnꞌan \p \v 23 Mangꞌe na nndaꞌ, joo ꞌnan na toninjntꞌue nnꞌan Israel na tonanꞌtꞌmaanꞌhan quityquiiꞌ juu vatsꞌon ndiaa ꞌnaanhan na jnduihanꞌ ꞌnan na min quiñoonꞌndue, tcanhanꞌ na quen jiꞌuahanꞌ joohanꞌ yo nꞌeon quiooꞌ. Majoꞌ joo ꞌnan na min quiñoonꞌndue na jndui joo nanꞌñeen, tcanhanꞌ na cueꞌ ncüii na njonntyichen conduihin chaꞌ quen jiꞌuahanꞌ joohanꞌ. \v 24 Jnanꞌya nnꞌan juu vatsꞌon ndiaaꞌñeen. Quityquiiꞌhanꞌ totyentjon ntyee nnon Tyoꞌtsꞌon. Juuhanꞌ jnduihanꞌ juu vatsꞌon jiꞌua na mꞌaan quiñoonꞌndue. Majoꞌ ya na tueꞌ Cristo ntyja njanhan, tyíꞌcaqueeꞌ jon juu vatsꞌon ndiaaꞌñeen. Taqueeꞌ jndyoyu jon quiñoonꞌndue, ndoꞌ nanein mꞌaan jon tonnon Tyoꞌtsꞌon, na ivꞌa jon jaa. \v 25 Juu tyee ꞌnaan nnꞌan judíos na taquintyja na tꞌman conduihin, chu ro chu ro tovaqueeꞌ jon cuarto na taquintyja na jiꞌua tsixuanhanꞌ. Tovayꞌoon jon nꞌeon quiooꞌ na totsindë jonhanꞌ nnontyiu quiiꞌ juu cuartoꞌñeen. Majoꞌ Cristo, ninjon taquinjon tyincyaa jon na tueꞌ jon chaꞌ ndyion quindë jon jnan njanhan. \v 26 Ngꞌe xe na aa sꞌaa jon chaꞌ na tontꞌa joo ntyeeꞌñeen, yajoꞌ ntyjantyi xjen na jndyocahanꞌ na mꞌaan tsonnangue, jndye jnda ntcanhanꞌ na quiihanꞌhin na ngueꞌ jon. Majoꞌ chito nndaꞌ sꞌaa jon. Ninjon tyincyaahin na tueꞌ jon chaꞌ ntsintjuꞌ jon jnan nnꞌan. Ngueemin na vantycüii na mꞌaan tsonnangue, ninjon tyincyaa jon na tueꞌ jon ntyja ꞌnaan jnan nnꞌan chaꞌ ndëë ntsityuiiꞌ jon juu najndei na tsixuanhanꞌ. \v 27 Majndaꞌ na ninncüii jon na ngueꞌ tsꞌan, ndoꞌ ndë joꞌ na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌonhin na aa ntꞌuiiviꞌhanꞌhin ndoꞌ aa ncꞌoon juu naijon na mꞌaan jon. \v 28 Ndoꞌ chaꞌxjen ninncüii jnda na ngueꞌ tsꞌan, mantyi nquii Cristo ninjon tyincyaa nquiihin na jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon. Ndoꞌ ngueꞌntyja xjen na nndyo nndaꞌ jon na ndë ve, chito chaꞌ nngueꞌ nndaꞌ jon na ndyion jon jnan nnꞌan. Nndyo jon chaꞌ nque nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon ntsinꞌman jon ñuaanhan. \c 10 \s Ninjon tyincyaa Cristo na tueꞌ jon cüenta jnan nnꞌan \p \v 1 Juu jñꞌoon na tocoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés, xiaꞌntyi tsiꞌmanhanꞌ ndëëhë joo ꞌnan ya jndyi na ndëcya nguaahanꞌ na tonnonchen, chito ꞌnan nquiiꞌhanꞌ. Mangꞌe na nndaꞌ vaa, juu tsꞌianꞌñeen na maninjuu maninjuuhanꞌ na tontꞌahin na chu ro chu ro tonanꞌcüjehan quiooꞌ, joo nanꞌñeen na nndaꞌ vaa na tonanꞌtꞌmaanꞌhin Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌjeꞌquenhanꞌhin na tajnan nanꞌxuanhan na tonnon jon. \v 2 Ndoꞌ joo quiooꞌ na tonanꞌcüje nanꞌñeen na toninncyahan nnon jon, xe na aa ngꞌe na tontꞌahan juu tsꞌianꞌñeen jndëë tquenhanꞌhin na ntjuꞌhanꞌ yo jnan na tonanꞌxuanhan, yajoꞌ jndë sacüentyjeeꞌhan na tonanꞌcüjehan quiooꞌ. \v 3 Majoꞌ ngꞌe nndaꞌ vaa na tontꞌahan, tyiꞌcacüentyjeeꞌ na totsiquindyihanꞌhin na ninvaa nanꞌxuanhan jnan tonnon Tyoꞌtsꞌon. \v 4 Ngꞌe chito veꞌ yo nꞌeon ntoro yo quinchꞌio na conanꞌcüje nnꞌan, joꞌ na ntsintjuꞌ Tyoꞌtsꞌon jnan nnꞌan. \p \v 5 Mangꞌe na nndaꞌ, xjen na jndyo Cristo tsonnangue, tso jon nnon tye jon ta Tyoꞌtsꞌon: \q Conanꞌcüje nnꞌan quiooꞌ chaꞌ quitsitꞌman tsonꞌhin, \q ndoꞌ min ꞌnan na coninncyahan na conanꞌtꞌmaanꞌhin ꞌuꞌ. \q Majoꞌ taꞌnan tëveeꞌ ntyjiꞌ yo juu tsꞌianꞌñeen. \q Ngꞌe joꞌ matsaꞌ na tsꞌan ja na nninncya na ncüꞌiö chaꞌ ndyiön jnan nnꞌan. \q \v 6 Ee neinꞌntyichenꞌ na quitsꞌa na nndaꞌ, \q chintyi na conanꞌcüje nnꞌan quiooꞌ na conanꞌcohan chaꞌ na ngaveeꞌ ntyjiꞌ yohan ndoꞌ yo nꞌeon oꞌ na conanꞌndëhan na cotanhan na quitsitꞌman tsonꞌ jnanhan. \q \v 7 Joꞌ tsjö nnonꞌ chaꞌxjen juu jñꞌoon na jndui ntyja njan nacjooꞌ tson na jndui jñꞌonꞌ na itsohanꞌ: \q ꞌUꞌ tyeꞌ Tyoꞌtsꞌon, jndë jndyö na ncüꞌiö ntyja ꞌnaan jnan nnꞌan chaꞌxjen na ntꞌue tsonꞌ. \m \v 8 Tso Cristo na ntyjii jon na nquii Tyoꞌtsꞌon tyiꞌndincyaahanꞌ na ya ntyjii jon na conanꞌcüje nnꞌan quiooꞌ na coninncyahan choꞌñeen nnon jon chaꞌ ntsitꞌman tsꞌon jonhan, min tyiꞌquintꞌue tsꞌon jon na conanꞌcohan choꞌñeen chaꞌ ntsintjuꞌ jon ñuaanhan. Nndaꞌ tso Cristo min na juu jñꞌoon na tquen Moisés coꞌxenhanꞌ na quinanꞌquindë nnꞌan Israel joo tsꞌianꞌñeen. \v 9 Tsontyichen jon jñꞌoonꞌñeen nnon Tyoꞌtsꞌon: “ꞌUꞌ tyeꞌ, ndö mꞌan, jndë jndyö na quitsꞌa chaꞌxjen na ntꞌue tsonꞌ”. Juu jñꞌoonvahin itsiꞌmanhanꞌ na icüjiꞌ ntcüeꞌ Tyoꞌtsꞌon tsꞌian na tocoꞌxen juu jñꞌoon na tquen Moisés na tonanꞌcüje nnꞌan quiooꞌ chaꞌ quitsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnanhan. Tui na nndaꞌ chaꞌ ntjotyen juu jñꞌoon na tso Cristo. \v 10 Ndoꞌ ngꞌe na sꞌaa Jesucristo chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na jndë tquen jon na nanꞌxuan jaa ñuan nquiiꞌ. Itsꞌaa jon na nndaꞌ ngꞌe na ninjon tyincyaa Jesucristo na jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Tyiꞌicanhanꞌ na cueꞌ nndaꞌ jon. \p \v 11 Joo ntyee ꞌnaan nnꞌan Israel, tyiꞌncüii xuee yu tonanꞌcüjehan quiooꞌ chaꞌ quitsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon ntyjehan nnꞌan Israel. Tontꞌahan na nndaꞌ min na juu nꞌeon quiooꞌñeen tyiꞌjeꞌquenaanꞌhanꞌ jnan nnꞌan. \v 12 Majoꞌ nquii Cristo ninjon tyincyaahin na tueꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ jnan njanhan. Ngꞌe joꞌ tyiꞌicanhanꞌ na cueꞌ nndaꞌ jon. Ndoꞌ vi jndë na tueꞌ jon, tacüetyen jon ngiaaꞌ Tyoꞌtsꞌon tontyjaya naijon na covitꞌmaanꞌhin. \v 13 Joꞌ ncꞌoon jon ata xjen tsoñꞌen na jndohan jon, ncjuꞌcje Tyoꞌtsꞌonhan nacje ꞌnaanꞌ nquii Cristo. \v 14 Manndaꞌ vaa ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na tyincyaa jon na tueꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ jnan nnꞌan, juu tsꞌianꞌñeen ityiiꞌhanꞌ joo nnꞌan na iquen Tyoꞌtsꞌonhan na jiꞌua conduihin, icüjiꞌ jon cüenta ntyja ꞌnaanhan na minꞌncüii nnon tyiꞌquitsitjahan nanꞌñeen na tonnon jon. \v 15 Ndoꞌ mantyi nquii Espíritu Santo itsinin jon jñꞌoon jndyoyu ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonvahin chaꞌ ncüaaꞌ nnꞌön na mayuuꞌhanꞌ. Tso jon: \q \v 16 Ja Tyoꞌtsꞌon, ndö vaa jñꞌoon na ntsijntꞌa yo nanminꞌ ya na ngüentyja xjen. \q Joo jñꞌoon njan na cotoꞌxenhanꞌ, ntquënhanꞌ quiiꞌ nꞌonhan, \q ndoꞌ ntyꞌi joo jñꞌoonꞌñeen quityquiiꞌ na jndaꞌ nquenhan. \p \v 17 Ndoꞌ tsontyichen jon: \q Min tyiꞌxeꞌcañjoonꞌ tsꞌön jnan na conanꞌxuanhan, \q min joo tsꞌian tyia na jndë tontꞌahan. \p Ndöꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon. \v 18 Yajoꞌ vi na jndë sitꞌman tsꞌon jon jnan na nanꞌxuan nnꞌan, tyiꞌicanhan na cueꞌ ncüiichen chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ quitsitꞌman tsꞌon jon jaa. \s Nanꞌxuan na quinanꞌndyooꞌ jaa na tonnon Tyoꞌtsꞌon \p \v 19 Ndoꞌ nanein ꞌoꞌ ntyjë, ngꞌe na tueꞌ Jesucristo ndoꞌ tcüeꞌ neoonꞌ jon chaꞌ condëë itsintjuꞌ Tyoꞌtsꞌon ñuan njanhan, mꞌan jaa na minꞌncüii tyiꞌquindyiiꞌ nnꞌön na ntsacꞌë jndyoyu na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon na tajñuaanꞌ tsꞌon jaa. \v 20 Na sꞌaa jon na nndaꞌ, tsixuanhanꞌ ncüii nato xco na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ cotantꞌö xcö. Na toxenꞌchen tyquiiꞌ vatsꞌon ꞌnaan nnꞌan judíos, toquintyja ncüii ndiaa tco na iscuꞌhanꞌ na ntsquehan na naijon na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ naneinhin ntyja ꞌnaanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesucristo na tueꞌ jon ntyja njanhan, joꞌ siquinaanhanꞌ na cotsacꞌë jndyoyu na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon quiñoonꞌndue. \v 21 Jesús conduihin tyee na taquintyja tꞌman ntyja njanhan na condui jaa nnꞌan cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 22 Ngꞌe joꞌ, yo na xoncüeeꞌ nnꞌön quinanꞌndyooꞌ jaa na mꞌaan jon yo na covaaꞌ ya nnꞌön na ncyꞌoon jon cüenta jaa ngꞌe na vantyja nnꞌönhin. Quintꞌa na nndaꞌ ngꞌe jndë sintjuꞌ jon ñuan njanhan ncüii cüii nnon na tovicjëhë na tonanꞌtja ja tonnon jon, ndoꞌ na jndë jntꞌë yo ndaatioo ninnquiiꞌ. \v 23 Juu na cotjiꞌ jndyoyu jaa na mantyja nnꞌön Jesucristo, quintjotyen jaa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ee jñꞌoon na icoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon ndëëhë itsiquindë jonhanꞌ. \v 24 Ndoꞌ quinanꞌchön na cüicjë yaha ntyja ꞌnaan ntyjëëhë na mantyi vantyja nꞌonhan Jesucristo, na juu ꞌnan na contꞌaha ntsiꞌmanhanꞌ na conanꞌvengiöhan yo na ntꞌaha ncüii cüii nnon na ntejndeihanꞌhin. \v 25 Tyiꞌntsacüentyjëëꞌ na covancüi jaa na conanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ñꞌen ntyjëëhë na vantyja nꞌonhan Cristo na jndë jntyꞌehan na covancüihan yo ntyjehan. Nanꞌxuan na nninncya na jndëhan tyquiiꞌ na ngantyja nꞌonhan jon. Majndeichen na chuhanꞌ na quintꞌa na nndaꞌ, ngꞌe jndë tindyo na ncüjeeꞌ nndaꞌ jon. \s Jñꞌoon ntyja ꞌnaan nnꞌan na contꞌa yahan conanꞌtjahin \p \v 26 Ee vi na jndë covaaꞌ ya nnꞌön juu jñꞌoon na mayuuꞌ, xe na aa veꞌ contꞌa yaha na conanꞌtja jaa tonnon jon, taꞌnan ncüiichen nnon na itsijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na ndëë ntsitꞌman tsꞌon jon jaa. \v 27 Nnꞌan na contꞌa na nndaꞌ, xiaꞌntyi ivendooꞌhanꞌ na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌonhan ꞌnan na itsityꞌue jndyihanꞌ tsꞌan na ncꞌoonꞌ tsꞌon juu ntyja ꞌnaanhanꞌ. Ee tsoñꞌen nnꞌan na coꞌohan nacjooꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, ntsiquitsu jonhan yo chon na ji vaa tsixuanhanꞌ. \v 28 Ndoꞌ cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ na itsohanꞌ xe aa ve oo ndye nnꞌan Israel na ngio jndaꞌhan na ncüii ntyjehin sꞌaa ya juu na sitjahin nnon jñꞌoonꞌñeen, icanhanꞌ na quinanꞌcueeꞌhanhin. Ndoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen tyiꞌxeꞌcyꞌoonhanꞌ na ndyiaꞌ ro tsanꞌñeen ntyjiihanꞌ. \v 29 Ngꞌe na nndaꞌ vaa na itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen, cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na juu tsꞌan na tyiꞌcueeꞌ tsꞌon juu jnda nquii Tyoꞌtsꞌon, itsꞌaa juu na juu neonꞌñeen na sijndaꞌhanꞌ na vaa najndei juu jñꞌoon xco na tquen Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌquinjonhanꞌ, majuuntyi neonꞌ na yo na tquen jonhin na conduihin cüentaaꞌ nquii jon, majoꞌ juu juu itsꞌaa juu na juu neonꞌñeen na veꞌ minncya ꞌnan conduihanꞌ. Ndoꞌ itscüejnaanꞌ tsanꞌñeen nquii Espíritu na conduihin nquii Tyoꞌtsꞌon. Tsꞌan na nndaꞌ vaa ntyja ꞌnaanꞌ, jaaꞌntyichen ntsꞌaa Tyoꞌtsꞌon na quitꞌuiihanꞌhin. \v 30 Ngꞌe cotaꞌjnꞌaan jaa nquii Tyoꞌtsꞌon na itso jon: “Ncö vacüjaꞌhanꞌ na ntsꞌa ꞌnan na chuhanꞌ yo nnꞌan na conanꞌtjahin nnön, ndoꞌ ntsꞌa na quityionhin.” Mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na itso jon: “Nnꞌan njan na contꞌa yahin na conanꞌtjahin nnön, ja ntcoꞌxënhin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ”. \v 31 Ngꞌe na nndaꞌ vaa na itso jon, juu tsꞌan na itsitjahin, ji vaa jndyi ꞌnan na ngenon juu na ngioohin ntꞌö nquii Tyioꞌtsꞌon na vandoꞌ na ntꞌuiiviꞌ jonhin. \p \v 32 Majoꞌ cañjoonꞌ ya nꞌonhoꞌ juu xjen ya na tyeꞌ na tondye jndyeehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, tajntyꞌi cjehoꞌ min na jndye nnon naviꞌ na tontꞌa nnꞌanhoꞌ. \v 33 Juu xjenꞌñeen ñꞌenhoꞌ na tonanꞌcüejnaanꞌ nnꞌanhoꞌ tondëë nnꞌan, tontyꞌehan ꞌoꞌ, ndoꞌ ñꞌenhoꞌ na tonanꞌjonhoꞌ yo ntyjehoꞌ na nndaꞌ vaa na toquenonhan. \v 34 Joo ntyjehoꞌ na tyiꞌ nnꞌanhin vancjo, tꞌonhoꞌ na ntyꞌia rohan ngiohoꞌ na totyixeeꞌhoꞌhin. Ndoꞌ nque nnꞌan, xjen na tjiꞌhan ꞌnaanhoꞌ yo naijndeiꞌhanꞌ, tomꞌanhoꞌ na neinhoꞌ ngꞌe taaꞌ ya nꞌonhoꞌ ngꞌe na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, joꞌ quiñoonꞌndue min ꞌnaanhoꞌ na njonntyichen nanꞌxuanhanꞌ na tyiꞌjeꞌquintycüiihanꞌ. \v 35 Juu na conanꞌqui nꞌonhoꞌhin, tyiꞌndyehoꞌhanꞌ ngꞌe njon jndyi tsixuan juu naya na ngayꞌoon Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ naijon na mꞌaan nquii jon. \v 36 Icanhanꞌ na quinanꞌquii nꞌonhoꞌ tsoñꞌen naviꞌ na coquenonhoꞌ chaꞌ nntꞌahoꞌ chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon jon, yajoꞌ ncyꞌonhoꞌ cüenta juu na tcoꞌ jon ꞌndyo jon na nninncyaa jonhanꞌ ndëëhoꞌ. \v 37 Ngꞌe vaa jñꞌoon na jndui ntyja ꞌnaanꞌ Cristo na itsohanꞌ: \q Nquii tsꞌan na ncꞌua tsꞌian nnon na cja jon na mꞌanhoꞌ, \q mavaaviꞌ xjen na ncüjeeꞌ jon, matajeꞌquitsichjuntyichen jon. \q \v 38 Juu tsꞌan na jndë tquën na tajnan tsixuan, icanhanꞌ na camꞌaantyen juu na vantyja tsꞌon juu ja. \q Majoꞌ xe na aa ncüji ntcüeꞌ tsꞌan yo na vantyja tsꞌon juu ja, \q tyiꞌxeꞌcaveeꞌ tsꞌön yo tsanꞌñeen. \p Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon. \v 39 Majoꞌ nquë na covantyja nnꞌön Tyoꞌtsꞌon, chito condui jaa nnꞌan na cotji ntcüeꞌ jaa. Ee joo nanꞌñeen cotsu ñuaanhan. Majoꞌ jaa ninvito covantyja nnꞌönhin, joꞌ condui jaa nnꞌan na itsinꞌman jon ñuan njanhan. \c 11 \s Nnꞌan na tovantyja nꞌon Tyoꞌtsꞌon, jndye nnon ꞌnan tui ntyja ꞌnaanhan \p \v 1 Tsꞌan na vantyja tsꞌon Tyoꞌtsꞌon, juu na minndooꞌ juu, nchjii jndaꞌ juu na ncyꞌoon juu cüentahanꞌ, ndoꞌ mantyi ntyja ꞌnaanꞌ juu na vantyja tsꞌon juu, joꞌ itsiꞌmanhanꞌ nnon juu na tsoñꞌen nnon na tyiꞌcovityincyooꞌ, minnchuchen mꞌaanhanꞌ. \v 2 Nquii Tyoꞌtsꞌon, tovaveeꞌ nchjii jon yo nque ndochiihi na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen ngꞌe na tovantyja nꞌonhan jon. \p \v 3 Ngꞌe na vantyja nnꞌön, joꞌ covaaꞌ nnꞌön ngꞌe na tso jon cꞌoon tsjöꞌndue yo tsonnangue, ndoꞌcüjioonꞌ yo ninꞌncjuu, ngꞌe joꞌ na minhanꞌ, min tatijntꞌuehin ꞌnan na covityincyo na tquen jon joohanꞌ. \p \v 4 Juu Abel tovantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon, yantyichen tsꞌian sꞌaa juu na iscueeꞌ juu quitsman na tyincyaa juu oꞌ nnon jon. Majoꞌ xio juu Caín, siqueꞌ tsꞌon juu na tyiꞌxeꞌquitsꞌaa juu na nndaꞌ, ngꞌe joꞌ tyíꞌcaveeꞌ tsꞌon Tyoꞌtsꞌon yohin. Majoꞌ juu Abelꞌñeen ngꞌe na tovantyja tsꞌon jon, joꞌ tquen Tyoꞌtsꞌonhin na tajnan tsixuan juu. Ndoꞌ naneinhin, min na jndë tueꞌ juu, ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na sꞌaa juu, itsiꞌmanhanꞌ ndëë na cantyja nnꞌön Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen nquii juu. \p \v 5 Juu Enoc mantyi tovantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe joꞌ tayꞌoon jonhin, tatueꞌ juu. Matavitityincyooꞌhin ndëë nnꞌan. Ee itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na vitjachen na ngayꞌoon jonhin, taveeꞌ tsꞌon jon yo juu. \v 6 Ndoꞌ chaꞌ na ncꞌoon Tyoꞌtsꞌon na caveeꞌ nchjii jon yo tsꞌan, icanhanꞌ na cantyja tsꞌon juuhin. Ee minꞌcya ro tsꞌan na ninꞌquitsitꞌmaanꞌ juuhin, icanhanꞌ na cantyja tsꞌon juu na vandoꞌ jon ndoꞌ mantyi minninchen tsꞌan na intꞌuehin yo na xoncüeeꞌ tsꞌon, ityion jon tsanꞌñeen chaꞌxjen na chuhanꞌ. \p \v 7 Ndoꞌ nquii Noé, tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon. Siquindyii jonhin na ntsiquitsu jon tsonnangue. Siꞌman juu na njon jndyihin ntyjii juu. Sia Noéꞌñeen ncüii vꞌaandaa na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ jnꞌman nnꞌan vaaꞌ jon. Ndoꞌ na sꞌaa jon na nndaꞌ, joꞌ joo nnꞌan na mꞌan juu xjenꞌñeen, siꞌman jon na chuhanꞌ na quitꞌuii Tyoꞌtsꞌonhan, ndoꞌ ngꞌe na siquindë jon juu tsꞌianꞌñeen, tquen Tyoꞌtsꞌonhin na conduihin tsꞌan jndyoyuhin ngꞌe na tovantyja tsꞌon juu jon. \p \v 8 Ndoꞌ mantyi Abraham tovantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ya na itso jon nnon juu na cja juu ncüiichen ndyuaa na tycya, juu ndyuaaꞌñeen ntsiquindaaꞌ jonhanꞌhin, joꞌ taꞌngueeꞌ juu jñꞌoon na tso jon. Jnduiꞌ tsanꞌñeen ndyuaa tsjoonꞌ jon, tyꞌoon jon, toꞌtja jon min na tyiꞌquintjii jon yuu vaa tontyja mꞌaanhanꞌ. \v 9 Ndoꞌ ngꞌe na tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon xjen na tueeꞌ jon joꞌ, tonduihin tsꞌan na veꞌ tomꞌaan ya jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan juu ndyuaaꞌñeen, ndoꞌ juuhanꞌ tyuaa na jndë tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon na ntsiquindaaꞌ jonhanꞌhin. Juu jon yo jnda jon Isaac ndoꞌ mantyi jnda ntyjo jon Jacob, veꞌ vꞌaa ndiaa tomꞌan yahan juu ndyuaaꞌñeen. Mantyi tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon ndëëhan na ntsꞌaa jon naya juu ndyuaaꞌñeenhan. \v 10 Juu Abraham taꞌnan siꞌndaaꞌhanꞌ nchjii jon na veꞌ vꞌaa ndiaa tomꞌaan jon, ngꞌe tominndooꞌ jndyi jon na ngüentyja xuee na chi ncja jon juu tsjoon na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon. Juu tsjoonꞌñeen nquii jon tquen xjenhanꞌ ndoꞌ sia jonhanꞌ. \p \v 11 Ngꞌe na tovantyja tsꞌon Abraham Tyoꞌtsꞌon, joꞌ tyincyaa jon najndei juu chaꞌ ncꞌoon jnda juu yo Sara. Ndoꞌ juu juu tsanndueꞌhin. Nndaꞌ vaa naya na sꞌaa Tyoꞌtsꞌon Abraham ngꞌe tovantyja tsꞌon juu na ntsiquindë jon jñꞌoon na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon juu. \v 12 Ndoꞌ ngꞌe na tovantyja tsꞌon jon, min na mavaa xjen na ngueꞌ jon na jndë tquehin, majoꞌ totsijndyehanꞌ nnꞌan tsjan ꞌnaanꞌ jon chaꞌxjen na jndye ncjuu na mꞌan tsjöꞌndue ndoꞌ chaꞌvijon na jndye teiꞌ ꞌndyo ndaandue, taꞌnan tsꞌan na nndëë ntsꞌaa cüenta nchu xjen jndyehanꞌ. \p \v 13 Nquii Abraham, Isaac yo ninꞌJacob, juu xjen na tjëhin, ninvaa na vantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, min na tatyꞌonhan cüenta ꞌnan na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon ndëëhan. Majoꞌ min na nndaꞌ, taꞌnan siveeꞌhanꞌ nꞌonhan. Tovantyja nꞌonhan na ntsꞌaa jon chaꞌxjen na jndë tso jon. Ee taaꞌ ya nꞌonhan na viochen xjen na tomꞌanhan tsonnanguevahin, totsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan na veꞌ mꞌaan ya juu quiiꞌ ntꞌan nnꞌan ncüiichen ndyuaa. Ee taaꞌ nꞌonhan na conduihin nnꞌan na veꞌ covenon yahin tsonnanguevahin. \v 14 Ndoꞌ ngꞌe na taaꞌ nꞌonhin na taꞌnan tsonnangue cüentahin ntjoohin, itsiꞌman jndyoyuhanꞌ na tojntꞌue jndyihan ncüiichen ndyuaa naijon na ncꞌonhan. \v 15 Ee xe na aa tëñjoonꞌ nꞌonhan tsjoonhan naijon jnanhan, tyiꞌnan ro vanaan na ncꞌo ntcüeꞌhan joꞌ. \v 16 Majoꞌ tontꞌue jndyi nꞌonhin na ntsquehin ncüii ndyuaa na yantyichen, majoꞌ juu quiñoonꞌndue. Mangꞌe joꞌ, tyiꞌcꞌoon Tyoꞌtsꞌon na jnaanꞌ jon ntyja ꞌnaanhin na tonduehin na nquii jon conduihin Tyoꞌtsꞌon na connanꞌtꞌmaanꞌhin ee nquii jon jndë sijndaꞌ jon ncüii tsjoon cüentahin. \p \v 17 Nquii Tyoꞌtsꞌon ninꞌquindyiaaꞌ jon na aa ntsiquindë Abraham. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, tꞌua jon tsꞌian nnon tsanꞌñeen na quitsꞌaa jon yo jnda jon Isaac chaꞌxjen contꞌa nnꞌan judíos na conanꞌcüjehan quiooꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ juu Abrahamꞌñeen tovantyja tsꞌon jon, tangueeꞌ jon na ntscueeꞌ jon nquii jnda jon na ninncüii tsꞌonhin, min na ntyja ꞌnaanꞌ Isaacꞌñeen na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon Abraham na ncüii tsꞌan tsjan ꞌnaanꞌ jon na nndui, joꞌ ndyio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nnꞌan na ninvaa tsonnangue. \v 18 Manquii tsanꞌñeen na jndë tso Tyoꞌtsꞌon nnon jon: “Xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ jndaꞌ Isaac, joꞌ ntyꞌi cuenta tsjan ꞌnanꞌ”. \p Manndaꞌ jñꞌoon tso Tyoꞌtsꞌon. \v 19 Ee juu Abraham, taaꞌ tsꞌon jon na nquii Tyoꞌtsꞌon vaa najndei na conduihin na condëë ncyaa jon na ntandoꞌ nndaꞌ joo nnꞌan na jndë tjë. Ndoꞌ taꞌngueeꞌ Abraham jñꞌoonꞌñeen na tso Tyoꞌtsꞌon nnon juu, itsꞌaahanꞌ chaꞌvijon na tueꞌ jnda juu, ndoꞌ ndë joꞌ ntcüi nndaꞌ tsanꞌñeen. \p \v 20 Ndoꞌ mantyi juu Isaac, tovantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe joꞌ tcan jon na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ntsinda jon Jacob yo Esaú. \p \v 21 Ndoꞌ mantyi nquii Jacob, tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ngꞌe joꞌ, xjen na vivaveꞌ jon, tcan jon na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ntsinda ntyjo jon, ntsinda José. Veꞌ vi yo tsonnchꞌio ꞌnaanꞌ jon na iyꞌoon jon najndei jon na ventyjeeꞌ jon xjenꞌñeen na sitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon. \p \v 22 Ndoꞌ mantyi juu José, tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe joꞌ, ya na mavaa xjen na ngueꞌ jon, tso jon ndëë nnꞌan ꞌnaanꞌ jon nnꞌan Israel, na ndëcya na nndyaahin naviꞌ na cotyentjontyenhan ndëë nnꞌan Egipto na ngontcüeꞌ nndaꞌhan Canaán. Joꞌ tꞌua jon tsꞌian ndëëhan xjen na nnduiꞌhan joꞌ, quitsachohan ndeiiꞌ jon na ntyꞌiuhinhanꞌ ndyuaa Canaán. \p \v 23 Ndoꞌ nque nnꞌan na nda Moisés, mantyi tovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe joꞌ vi na jndë na tui ndahin Moisésꞌñeen, ndye chiꞌ tꞌoon ntyꞌiu juu tontꞌahan. Ee taaꞌ nꞌonhin na juu ndahin tꞌman conduihin, tyiꞌtsijonhanꞌhin chaꞌxjen minꞌcya ro tsꞌan. Joꞌ min nquii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman ndyuaa Egipto tquen jon jñꞌoon na quinanꞌcüje nnꞌan Israel ndahin, nnꞌan na nda Moisés, tyíꞌquityuehin, min tajnanꞌjñꞌoonꞌhin juu jñꞌoonꞌñeen na itso nquii tsan na coxenꞌñeen. \p \v 24 Ndoꞌ mantyi nquii Moisés, tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe ya na tueeꞌ jon na xoncüe tsꞌan, tasiuꞌ jon na juu tsanscu jnda tsanmꞌaantsꞌian Faraón, na ndue nnꞌan na condui tsanꞌñeen ndyee jon. \v 25 Nndaꞌ sꞌaa jon ngꞌe taaꞌ tsꞌon jon na njonntyichen tsixuanhanꞌ na quenon jon naviꞌ chaꞌxjen na toquenon ntyje jon nnꞌan Israel, chichen na ntcoꞌxen jon nnꞌan Egipto xjen na ngueꞌ Faraónꞌñeen, xe aa ntyja na ntcoꞌxen jon nanꞌñeen nꞌndyii jon Tyoꞌtsꞌon. \v 26 Ee tjiꞌ jon cüenta na njonntyichen tsixuanhanꞌ na tyiꞌcueeꞌ nꞌon nnꞌanhin chaꞌxjen na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhin nquii Cristo, chito na njon tsixuanhanꞌ min xe na aa ntcoꞌxen jon nnꞌan ninvaa ndyuaa Egipto. Nndaꞌ tjiꞌ jon cüenta ngꞌe taaꞌ tsꞌon jon na ngüentyja xjen na ncꞌoon jon na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon. \p \v 27 Ngꞌe na tovantyja tsꞌon Moisés Tyoꞌtsꞌon, tyíꞌquitsityꞌuehanꞌhin min na vꞌii jndyi tsanmꞌaantsꞌianꞌñeenhin xuee na jnduiꞌ jon ndyuaa Egipto. Sisaaꞌ tsꞌon jon tontjotyenhin quiiꞌ tsꞌian na tyiiꞌ Tyoꞌtsꞌonhin ngꞌe nchjii juu na nquii jon na tyiꞌndyiaaꞌ juuhin mꞌaan jon yohin. \v 28 Ndoꞌ ngꞌe na tovantyja tsꞌon juu jon, joꞌ na tꞌua jon tsꞌian ndëë ntyje jon nnꞌan Israel na quinanꞌcüjehan quinman ndoꞌ quinanꞌndëhan nꞌeon choꞌñeen jndyue ntꞌaahan. Ngꞌe na ntꞌahin na nndaꞌ, tyiꞌjeꞌquitscüje ángel ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndahin yonon na tui jndyee. \p \v 29 Ndoꞌ mantyi nque nnꞌan Israel, ngꞌe na tovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, joꞌ xjen na tëtꞌiohan Ndaandue Ve, sꞌaahanꞌ ncüii nato tcan chaꞌ jndëë tenonhan joꞌ. Majoꞌ nque nnꞌan Egipto, xjen na tetꞌiohan juuhanꞌ, ntjon ntcüeꞌ ndaaꞌñeen cjohan, mana tjëhin na tëhin ndaa. \p \v 30 Mantyi nnꞌan Israel, totantconhan ntyqueꞌ xuee xiꞌjndio tsjoon Jericó. Ndoꞌ ngꞌe na tovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, juu teonntjöꞌndye toquindyiiꞌ juu tsjoonꞌñeen, sꞌaa jon na tyuiiꞌhanꞌ. \v 31 Juu tsjoonꞌñeen tomꞌaan ncüii tsanscuntjaaꞌ na jndyu juu Rahab na tovantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon. Sque ve nnꞌan Israel juu tsjoonꞌñeen na tyequitquenhan cüenta nchu vaahanꞌ ndoꞌ tyꞌoon Rahab cüenta nanꞌñeen. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, xjen na jnanꞌcüje sondaro Israel joo nnꞌan tsjoonꞌñeen, tyíꞌquinanꞌcueeꞌhan juu yo ninꞌnnꞌan vaaꞌ juu. \p \v 32 Tsoñꞌen nanminꞌ jndye jñꞌoon jndë tsjö ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na tovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ ndincyaahanꞌ xjen na ntsinënntyëchën ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Gedeón, Barac, Sansón, Jefté, David, Samuel ndoꞌ yo ninꞌtsoñꞌen nnꞌan na tonanꞌneinhan jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon ndëëhin yo ꞌnan na ndëcya nguaa. \v 33 Ngꞌe na tovantyja nꞌonhin jon, ñꞌenhin na tantjonhan sondaro ꞌnaan mañoon nanmꞌannꞌian tꞌman, totoꞌxenhan nnꞌan chaꞌxjen na chuhanꞌ. Ndoꞌ mantyi tyꞌonhan cüenta naya chaꞌxjen juu jñꞌoon na jndë tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon ndëëhin. Ndoꞌ ñꞌenhan ngꞌe na tovantyja nꞌonhan jon, iscuꞌhanꞌ jndyue lión na tyíꞌntquii oꞌhan. \v 34 Ndoꞌ ñꞌen joohan ngꞌe na tovantyja nꞌonhin Tyoꞌtsꞌon, taꞌnan iscüje chonhin xjen na tjueꞌ nnꞌanhin quityquiiꞌ ntonꞌ na tinonchen na jminꞌhanꞌ. Ndoꞌ ñꞌenhan ngꞌe na tovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, joꞌ jnꞌmanhin xjen na mavaa xjen na nnanꞌcüje nnꞌanhin yo xjo. Ndoꞌ ñꞌenhin min na tandiquinanhin, majoꞌ ngꞌe na tovantyja nꞌonhin Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na tyincyaa jon najndëhin, tantjonhan sondaro ꞌnaan mañoon nanmꞌannꞌian na sque ndyuaahin na jnanꞌquitaꞌ nanꞌñeen tyiaꞌ yo joohin. \v 35 Mantyi tomꞌan nanntcu xjen na tjë nnꞌan ꞌnaanhin, tandoꞌ nndaꞌ nanꞌñeen ngꞌe na tovantyja nꞌon nanntcuꞌñeen Tyoꞌtsꞌon. \p Ndoꞌ ñꞌen nnꞌan min na tovantyja nꞌonhin jon, tjëhan na totjaꞌ nnꞌanhin yo nonnchꞌio. Tondue nnꞌan ndëëhan xe na aa ntji ntcüeꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ jon, ya joꞌ ndyaahan naviꞌ na contꞌa nanꞌñeenhan. Majoꞌ tatjihan ngꞌe taaꞌ nꞌonhin na ntsue nndaꞌ jonhin na ntaꞌndoꞌ xcohin naijon na mꞌaan nquii jon. \v 36 Ñꞌen ntyjehin na tonanꞌcüejnan jndyi nnꞌan joohin, ndoꞌ ñꞌenhin na tonanꞌtjaꞌ nnꞌan tjantsiꞌhin, ndoꞌ mantyi ñꞌenhin na jnanꞌtyen nnꞌanhin yo carena ndoꞌ ñꞌen ntyjehin na tyiꞌ nnꞌanhin vancjo. \v 37 Ndoꞌ mantyi ñꞌen ntyjehin na tonanꞌcüje nnꞌanhin yo ntjöꞌ, ñꞌen ntyjehan na tanꞌ xoncüe nnꞌanhin yo xjo na itanꞌ nꞌoon, ñꞌenhin na tenonntyja xjen na tontꞌa viꞌ nnꞌanhin chaꞌ quitjihan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ñꞌenhan na jnanꞌcüje nnꞌanhin yo xjo espada. Ñꞌenhan na tontyꞌe nnꞌanhin, joꞌ ndovanjan tomaꞌndyiꞌhin, veꞌ ntjan quinman tocüehin yo ntjan quinchꞌio na minꞌchjo taꞌnan ꞌnan cuen na ya ninjntꞌuehin. Ninnquiiꞌchen tontꞌaviꞌ nnꞌanhin ngꞌe na tovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon. \v 38 Tomaꞌndyiꞌto nanꞌñeen ndyuaa na tannꞌan cꞌoon, yo quityquiiꞌ työ ntjöꞌ naijon na tantyꞌiuhan quityquiiꞌ ndueꞌ yo ninꞌndueꞌ na cotooꞌ quiooꞌ jndëë. Tsoñꞌen naviꞌminꞌ toquenon nanꞌñeen na tovantyja nꞌonhin Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ joo nnꞌan tsonnangue, min tyiꞌquinanꞌxuanhan na tomꞌan nanꞌñeen quiiꞌ ntꞌanhan. \p \v 39 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen na tovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, tëveeꞌ ntyjii jon yohan. Majoꞌ min na nndaꞌ, juu naya na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon, tajndahinhanꞌ. \v 40 Ee ndyiiꞌ tsꞌon Tyoꞌtsꞌon ncüii nnon na njonntyichenhanꞌ na ntsꞌaa jonhanꞌ yo jaa. Sꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ nque nanꞌñeen yo ninꞌyo jaa ntquen jon na quindë condui jaa. \c 12 \s Quitquën ya cüenta nchu vaa ntꞌue tsꞌon Jesús yo jaa \p \v 1 Ngꞌe na cotquën cüenta na xiꞌjndio na mꞌan jndye jndyi nanꞌñeen na tovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, mantyi jaa quinanꞌchön na quitji jaa ntyja ꞌnaanꞌ minꞌcya ro nnon na itsintcüeꞌhanꞌ na ngantyjantyichen nnꞌön jon, yo minꞌcya ro nnon ꞌnan natyia na tajndyaaꞌ na ngayꞌoonhanꞌ jaa na quinanꞌtja jaa. Ndoꞌ yo na contjotyen na ninncüii na mꞌaanꞌ nnꞌön, quinanꞌchön na ntsquë naijon na jndë sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ ncüii ncüii jaa. \v 2 Tyiꞌtsacüentyjëëꞌ na quitꞌiön tëndëë yo nquii Jesús, ee nquii jon conduihin xꞌee jñꞌoon na vantyja nnꞌön Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ mantyja ꞌnaanꞌ jon itsiquindëhanꞌ juuhanꞌ. Tyincyaahin na tꞌion nnꞌanhin tsonjnꞌaan min tyíꞌquityiiꞌ jon cüenta na itscüejnaanꞌ jndyihanꞌ tsꞌan na ngueꞌ juu nnon tsonjnꞌaan. Sꞌaa jon na nndaꞌ ngꞌe taaꞌ tsꞌon jon vi na jndë tenon jon juu naviꞌ tꞌmanꞌñeen, ninncyaahanꞌ na neiinꞌ jon ntyja njan jaa na vantyja nnꞌönhin. Ndoꞌ vi na jndë na siquindë jon juu tsꞌianꞌñeen, tava ntcüeꞌ jon quiñoonꞌndue, joꞌ vijon vequityen jon ngiaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na covitꞌmaanꞌhin. \p \v 3 Mangꞌe na nndaꞌ, cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na toquenon Jesús. Juu jon totsiquii tsꞌon jon yo ꞌnan na tontꞌa nnꞌan jnanhin na tonanꞌvehan nacjooꞌ jon. Xe na aa ntꞌahoꞌ ꞌnan na matsjö, yajoꞌ xeꞌncyaahanꞌ na nꞌndicjehoꞌ, min tyiꞌntsiveeꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ. \v 4 Ngꞌe tanin ncüii ꞌoꞌ na jndë jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin ngꞌe na itsichon juu na juu jnan tyiꞌngayꞌoonhanꞌhin xjen ꞌnaanꞌhanꞌ. \v 5 ꞌOꞌ jndë tsuuꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na itsiquiꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na incyaahanꞌ na tꞌman nꞌonhoꞌ na itsohanꞌ: \q ꞌUꞌ jnda, xjen na matsitja ꞌuꞌ nnön, tyiꞌntsitiuꞌ na veꞌ jnꞌaan na macoxën ꞌuꞌ, \q min tyiꞌninꞌncyaꞌ na ntsiveeꞌhanꞌ tsonꞌ juu xjen na matsiquiꞌmanꞌ ꞌuꞌ ngꞌe condui ja tyeꞌ. \q \v 6 Ee nque nnꞌan na venchji, macoꞌxënhan xjen na conanꞌtjahin nnön. \q Ndoꞌ juu tsꞌan na conduihin jnda na mayꞌön cüentahin, \q xjen na tyiꞌquitsiquindë juu jñꞌoon na matsjö, macüjaꞌhin. \p Ndöꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon. \v 7 Yajoꞌ joo naviꞌ na coquenonhoꞌ, cyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ yo na cotjiꞌhoꞌ cüenta na nquii Tyoꞌtsꞌon coꞌxen jon ꞌoꞌ, ee na nndaꞌ coquenonhoꞌ itsiquindyihanꞌ na iquen jon ꞌoꞌ na conduihoꞌ ntsinda jon. Ee taꞌnan ncüii tsꞌan na venchjii juu ntsinda na tyiꞌcoꞌxen juu yoꞌñeen. \v 8 Majoꞌ xe ꞌuꞌ condui ꞌuꞌ tsꞌan na tyiꞌcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon ꞌuꞌ xjen na matsitja ꞌuꞌ nnon jon chaꞌxjen na itsꞌaa jon yo ntsinda jon, yajoꞌ tsiꞌman nquiihanꞌ na chito condui ꞌuꞌ jnda jon. Ndoꞌ na nndaꞌ, itsꞌaahanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ tye. \v 9 Ndoꞌ nque nnꞌan na nda jaa, tonanꞌquehan jaa ndoꞌ totoxenhan jaa minꞌcya ro xjen na taaꞌ nꞌonhin na tocanhanꞌ, ndoꞌ toꞌndyiicje jaa ndëëhin. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, matꞌmanntyichen itsohanꞌ na quiꞌndyiicje jaa nnon nquii tyëëhë Tyoꞌtsꞌon chaꞌ ntaꞌntꞌö ntyja ꞌnaanꞌ jon. \v 10 Xjen na tovaque jaa, nque nnꞌan na nda jaa totoxenhin jaa ndyu na tomꞌan nacje ꞌnaanhin xiꞌ ncüii cüii na taaꞌ nꞌonhan na tocanhanꞌ. Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, icoꞌxen jon jaa na ntejndeihanꞌ jaa chaꞌ juu na conduihin ñuan nquiiꞌ, mantyi nnanꞌxuaanhanꞌ. \v 11 Jñꞌoon na mayuuꞌ, xjen na icoꞌxen tsꞌan jnda juu, tyiꞌneiinꞌ yuꞌñeen na nndaꞌ itjon juu, viꞌ ntyjii jndyi juu. Majoꞌ ndëcya ivaaꞌ tsꞌon juu ngꞌe ya ꞌnan tui yohin, joꞌ na tjuꞌhanꞌhin na itsꞌaa juu ꞌnan na chuhanꞌ ndoꞌ incyaahanꞌ na tajñuaanꞌ tsꞌonhin na tonnon Tyoꞌtsꞌon. \s Toncuuꞌ xe na aa tyiꞌquitsijñꞌoonꞌ tsꞌan jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon \p \v 12 Cüa jeꞌ, joo nduehoꞌ na tycyaahanꞌ, quinanꞌnquehoꞌhanꞌ, ndoꞌ cüentyjeeꞌtyenhoꞌ yo ndiꞌquityehoꞌ na coviquijntyꞌehanꞌ. \v 13 Quitaꞌyuhoꞌ ngꞌehoꞌ nato na ñjonhoꞌ chaꞌ juu tsꞌan na ntjein vaca, tyiꞌxeꞌcacüaaꞌhin nato na ñjon juu, majoꞌ ntcoꞌyahanꞌhin. \p \v 14 Cjooꞌ nꞌonhoꞌ na tavingichohoꞌ tyiaꞌ yo tsoñꞌen nnꞌan. Mantyi cjooꞌ nꞌonhoꞌ na nnanꞌxuanhoꞌ ñuan nquiiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhoꞌ ee tsꞌan tyiꞌtsixuanhanꞌ, jeꞌquindëë na ngueeꞌ juu naijon mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 15 Quitquenhoꞌ cüenta na taꞌnan nin ncüii ntyjehoꞌ na ntsitycyaaꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon. Tyiꞌntsꞌaahanꞌ na nnduihin chaꞌvijon ntꞌöö ja, ee na nndaꞌ ntsixuan juu, ntsiꞌndaaꞌ juu ntyje juu na vantyja nꞌon Cristo, chaꞌxjen juu tsꞌöö ja itsiꞌndaaꞌhanꞌ tsꞌan. \v 16 Minꞌncüiihoꞌ tyiꞌncꞌonhoꞌ yo nnꞌan na veꞌ ndöꞌ ro. Juu ꞌnan na njon nchjii Tyoꞌtsꞌon, min tyiꞌntꞌahoꞌ na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ chaꞌxjen na sꞌaa nquii Esaú. Juu jon tui jndyee, ndoꞌ ngꞌe joꞌ tovaa naya ꞌnaanꞌ jon na njon jndyihanꞌ na tonnon tye jon. Majoꞌ veꞌ ncüii xio ndaanan, joꞌ jndëë jon juu nayaꞌñeen nnon tyje nquii jon. \v 17 Ndoꞌ mangiohoꞌ na jndëcya ntꞌue jndyi tsꞌon jon na ncyꞌoon ntcüeꞌ jon cüenta juu nayaꞌñeen. Majoꞌ tanchu ya na nguaa nndaꞌhanꞌ min na tꞌioo jndyi jon na sꞌaa jon tyꞌoo tye jon. \p \v 18 Majoꞌ ya na conanꞌndyooꞌhoꞌ na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌcoquenonhoꞌ chaꞌna ndochihi nnꞌan Israel ya na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na coꞌxenhanꞌ joohan. Ee ngiohoꞌ juu xjenꞌñeen na jndyocue jon xquen tyoꞌ Sinaí, juu tyuaaꞌñeen tꞌahanꞌ yo chon ndoꞌ tondinon neoon nton ñon, sijaanhanꞌ na mꞌan nanꞌñeen, ndoꞌ tyioo jndye tꞌman. \v 19 Ndoꞌ mantyi juu xjenꞌñeen jndye nanꞌñeen na ticꞌuaa ndu ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ nquii jon sinin jon yohan. Ndoꞌ na nndaꞌ, tyue jndyihin ata tanhin nnon Moisés na quitso jon nnon Tyoꞌtsꞌon na tavintsininntyichen jon ndëëhan. \v 20 Nndaꞌ vaa jñꞌoon tanhin ngꞌe jndë tso jon ndëëhin min xe veꞌ na aa ncꞌoon quiooꞌ na ngava oꞌ juu tyoꞌñeen, jndeiꞌhanꞌ na quinanꞌcueeꞌ nnꞌan oꞌ yo ntjöꞌ ndoꞌ aa yo xjo lantsa. \v 21 Juu ꞌnan na tityincyooꞌ ndëëhin, sityꞌue jndyihanꞌhin, ata nquii Moisés tso jon: “Mantyi coviquijntyꞌe ja na maquityꞌuë.” \p \v 22 Majoꞌ ꞌoꞌ, juu ꞌnan na coquenonhoꞌ vandyaꞌhanꞌ, chito chaꞌna tjon nque nanꞌñeen. ꞌOꞌ cotsquehoꞌ na mꞌaan juu Tyoꞌ Sión, juu tsjoon cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ. Juuhanꞌ conduihanꞌ Jerusalén ntyja ꞌnaanꞌ quiñoonꞌndue, naijon na mꞌan minchen ángeles ꞌnaanꞌ jon na covatjonhan na conanꞌtꞌmaanꞌhan jon. \v 23 ꞌOꞌ jndë saqueꞌhoꞌ quiiꞌ ntꞌan tmaanꞌ nnꞌan na conduihan nnꞌan navejndyee na jndë jndui ngueehan quiñoonꞌndue. Jndë saqueꞌhoꞌ naijon na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ na conduihin na coꞌxen jon tsoñꞌen nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌtjahin. Jndë saqueꞌhoꞌ naijon na mꞌan nque nnꞌan na jndë tyꞌentyihan quiñoonꞌndue, nque nanꞌñeen na jndë tyꞌoon Tyoꞌtsꞌon cüentahan na jndë tquen jonhan na tavijnan nanꞌxuanhan tonnon jon. \v 24 ꞌOꞌ jndë saqueꞌhoꞌ na mꞌaan Jesús, nquii jon na ivañoonꞌ jon jaa yo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon xco na sijndaꞌ jon. Cotsaqueꞌhoꞌ joꞌ ngꞌe neoonꞌ jon sintjuꞌhanꞌ ꞌoꞌ. Juu neonꞌñeen njonntyichen jñꞌoon na itsiquindyihanꞌ, chito juu neoonꞌ Abel na tcüeꞌ. Ee neoonꞌ juu tsanꞌñeen tsiquindyihanꞌ na ntꞌuiihanꞌ xio juu na iscueeꞌ jonhin. \p \v 25 Ngꞌe joꞌ icanhanꞌ na quinanꞌvë juu jñꞌoon na incyaa Tyoꞌtsꞌon ndëë. Ee mangiö na totsꞌaaviꞌ jon ndochiihi ya na tatonanꞌquindëhin jñꞌoonꞌ jon na totsiquiꞌmaanꞌ Moisés joohan. Mantyi nquëhë min xeꞌquindyaa jaa juu naviꞌ na nndyo xe na aa tyiꞌntaꞌncꞌuë chaꞌxjen na itsiꞌman joo jñꞌoon na itsinin jnda Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan jon quiñoonꞌndue. \v 26 Juu jñꞌoon na sinin Tyoꞌtsꞌon xjen na jndyocue jon Tyoꞌ Sinaí, sꞌaahanꞌ na sitoncüiiꞌhanꞌ juu tyuaaꞌñeen. Majoꞌ nanein itsininntyichen jon: “Mangüentyja xjen ya na chito veꞌ tsonnangue na ntsitoncüꞌi jahanꞌ, mantyi juu tsjöꞌndue ntsitoncüꞌihanꞌ.” \p Nndaꞌ vaa na itso jon. \v 27 Ndoꞌ ngꞌe jndë itso jon na ntsitoncüiiꞌ nndaꞌ jon juu tsonnangue yo tsjöꞌndue, itsiꞌmanhanꞌ ndëëhë na tsoñꞌen ꞌnan na tquen jon na cojntyꞌiahanꞌ, ndiꞌndaaꞌñꞌenhanꞌ. Ndoꞌ joo ꞌnan na cojntyꞌia naneinhin, ya na tavicuenhanꞌ majoꞌ nquii jon na iquen jon ꞌnan na tyiꞌjeꞌcüitoncüiiꞌhanꞌ, ninvaa mꞌaan jon. \v 28 Ncya ya jndyi jon na jndë incyaa jon na conanꞌjön yo juu na icoꞌxen jon, ncüii nnon na tyiꞌjon quinditoncüiiꞌhanꞌ. Mangꞌe na nndaꞌ, chuhanꞌ na quinanꞌtꞌmaanꞌ jaa jon yo na xoncüeeꞌ nnꞌön, ndoꞌ yo na ncyaaꞌ nnꞌön na tantꞌa ꞌnan na tyiꞌcaveeꞌ nchjii jon. \v 29 Ngꞌe juu Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ jaa, itsijonhanꞌhin chaꞌvijon chon na icüaꞌñꞌenhanꞌ tsoñꞌen. \c 13 \s Nanꞌmin quintꞌa chaꞌ ngaveeꞌ nchjii Tyoꞌtsꞌon yo jaa \p \v 1 Manchaꞌchen xjen quinanꞌvengiö ntyjëëhë na vantyja nꞌon Jesucristo. \v 2 Joo ntyjehoꞌ na tyiꞌquitaꞌjnꞌaanhoꞌhin, xjen na cotsque yahin na mꞌanhoꞌ, tyiꞌngitsuuꞌ nꞌonhoꞌ na ntixeeꞌhoꞌhin. Ichuhanꞌ na quintꞌahoꞌ na nndaꞌ ngꞌe ñꞌen nnꞌan na tixeeꞌhin ángeles xjen na sque ya nanꞌñeen na mꞌanhin min na tataaꞌ nꞌonhin na condui nanꞌñeen ángeles. \p \v 3 Ndoꞌ nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon Jesucristo na jndë tyiꞌ nnꞌanhin vancjo, tyiꞌngitsuuꞌ nꞌonhoꞌhin. Cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanhin na chaꞌvijon nquehoꞌ tooꞌhoꞌ vancjo yohin na tyenhoꞌ yo carena. Ndoꞌ mantyi cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyjehoꞌ na contꞌa viꞌ nnꞌanhin. Quintꞌahoꞌ nayahin chaꞌxjen contyja nꞌonhoꞌ na ntejndei nnꞌan ꞌoꞌ xe na aa contꞌa viꞌ nnꞌanhoꞌ. \p \v 4 Juu na jndë toncohoꞌ, cüinjonhanꞌ ngiohoꞌ. Mangꞌe na nndaꞌ, ninnquiiꞌchen cꞌoon tsꞌan yo scuuꞌ nquii juu, saaꞌ nquii juu. Ee minꞌcya ro tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan juu yo ncüiichen tsꞌan, ntꞌuiiviꞌ Tyoꞌtsꞌon tsanꞌñeen, min tsꞌan na jndë toco, oo min tsansꞌa oo aa tsanscu na veꞌ cotjon yahin yo ntyjehin. \p \v 5 Tyiꞌncꞌonhoꞌ na tꞌman ngiohoꞌ yo sꞌon, cꞌonhoꞌ na contjo ya ngiohoꞌ yo tsaꞌnndaꞌntyi ꞌnan minhoꞌ ngꞌe itsijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon nquenhoꞌ yo jñꞌoonꞌ jon na jndui na itsohanꞌ: “Manchaꞌxjen nnincya ꞌnan na icanhanꞌ ꞌoꞌ. Tyiꞌjon xuee nꞌndyi ja ꞌoꞌ, ninnquiiꞌchen mꞌan yo ꞌoꞌ.” \p Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tso jon. \v 6 Mangꞌe joꞌ, yo na tꞌman qui nnꞌön ndëë nduë: \q “Nquii jon na ityeꞌntjon jon jaa, \q itejndei jon ja. Taxeꞌcꞌön na ncya na nin ꞌnan na ninꞌquintꞌa nnꞌan ja.” \p Manndaꞌ vaa na itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen. \p \v 7 Tyiꞌngitsuuꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaan nque nnꞌan na jndë tonanꞌmanhin jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ. Quiñjontyen nꞌonhoꞌ nchu vaa na tomꞌanhin na tovantyja nꞌonhan jon. Ndoꞌ cantyja nꞌonhoꞌ jon chaꞌxjen na tontꞌa joo nanꞌñeen. \p \v 8 Nquii Jesucristo, chaꞌxjen na totsixuan jon ndyu na toxenꞌchen, macüajon conduihin naneinhin yo na tonnonchen. \v 9 Jndye nnꞌan mañoon jñꞌoon na conanꞌmanhin ndëë nnꞌan na vandyaꞌhanꞌ ndoꞌ tejndyohanꞌ yo jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ juu Cristo. Tyiꞌninncyahoꞌ na joo jñꞌoonꞌñeen nnanꞌviꞌnnꞌanhanꞌ ꞌoꞌ. Ee joo ñuan njanhan coquehanꞌ yo juu naya na tsixuan Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ joo ꞌnan na cotquii nnꞌan judíos xjen na conanꞌtꞌmaanꞌhan jon, tyiꞌquitejndeihanꞌ nanꞌñeen na tonnon jon. \p \v 10 Jaa na vantyja nnꞌön Jesús, vaa ncüii nnontyiu na nanꞌxuan na nque nnꞌan na cotsantyja yo jñꞌoon na tquen Moisés, ndincyaahanꞌ na nnanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. \v 11 Juu tyee na taquintyja tꞌman conduihin tondëë nnꞌan judíos, vi na jndë iscueeꞌ jon quiooꞌ na coninncya nanꞌñeen nnon Tyoꞌtsꞌon, vayꞌoon jon neoonꞌ quiooꞌñeen quityquiiꞌ juu cuarto na taquintyja na jiꞌua tsixuanhanꞌ chaꞌ ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnaanꞌ nquii jon yo ninꞌnque nanꞌñeen. Majoꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaan joo choꞌñeen tonanꞌcohan joohanꞌ ꞌndyo tsjoon. \v 12 Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ juu ꞌnan na tquenon Jesús. ꞌNdyo tsjoon jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Tui na nndaꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ neoonꞌ jon na tcüeꞌ, joo nnꞌan na vantyja nꞌonhin jon, nndëë ntquen Tyoꞌtsꞌonhin na nanꞌxuanhan ñuan nquiiꞌ tonnon jon. \v 13 Ngꞌe joꞌ nanꞌxuan na quinanꞌjon jaa yo Jesús yo juu na jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Nanein tavinanꞌjon jaa yo juu jñꞌoon na contyja nꞌon ntyjëëhë judíos min xe na aa nnanꞌvjehan jaa. \v 14 Quintꞌa na nndaꞌ ngꞌe viochen xjen na cotantꞌö, taꞌnan tsjöön ntjoohin na ntjotyen jaa. Cominntꞌö na ntsquë ncüii tsjoon na ntjotyenhanꞌ, juu quiñoonꞌndue, na joꞌ vijon ncꞌön. \v 15 Yajoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, cüa, ninvito quinanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon yo tsoñꞌen na conanꞌnën. Ninnquiiꞌchen quinduë na ncya ya jon. \v 16 Ndoꞌ min tyiꞌngitsuuꞌ nꞌonhoꞌ na quintꞌahoꞌ jndye nnon naya yo nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌonhin Jesucristo. Xiꞌ ncüii na ndëë ntꞌahoꞌ, quitejndeihoꞌhin yo ꞌnan na icanhanꞌhin. Nquii Tyoꞌtsꞌon neiinꞌ jon na quintꞌahoꞌ na nndaꞌ. Ee na ntꞌahoꞌhanꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna juu ꞌnan na contꞌa nnꞌan Israel na conanꞌcüjehan quiooꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhan jon. \p \v 17 Joo nnꞌan na conintquehin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ quityquiiꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, quitaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon na conduehin ndëëhoꞌ. Quitjueꞌcjehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na nanꞌxuanhan na cotquenhan xjenhoꞌ. Nndaꞌ quintꞌahoꞌ ngꞌe joohin cotquenhin cüenta ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌ yantyichen ngantyja nꞌonhoꞌ jon. Icanhanꞌ na quintꞌahoꞌhanꞌ ngꞌe ntcan Tyoꞌtsꞌon na nninncyahin cüenta nnon jon yo tsoñꞌen tsꞌian ꞌnaanꞌ jon na contꞌahin. Ndoꞌ xe na aa tyiꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌ chaꞌxjen na conduehan, xuꞌñeen ntsijaaꞌhanꞌ nacjohan, ndoꞌ ncꞌonhan na chjooꞌ nꞌonhan, chito na neinhan, ndoꞌ joꞌ min tyiꞌxeꞌquitejndeihanꞌ ꞌoꞌ. \p \v 18 Tyiꞌntsacüentyjeeꞌhoꞌ na conanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja njan ja. Juu na mavicjë quiiꞌ ñuan njan, manchji jntꞌa na matsꞌa chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon jon, ngꞌe ntꞌue jndyi tsꞌön na ninnquiꞌchen quitsꞌa na nditꞌmaanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na matsijntꞌa. \v 19 Matꞌmanntyichen na macꞌan vi nayaꞌñeen ndëëhoꞌ na quitanhoꞌ nnon jon na cje ro ntsiquinaanhanꞌ na ncjö nntꞌa naijon na mꞌanhoꞌ. \s Nquii Tyoꞌtsꞌon incyaa jon na tajñꞌoontiu cꞌoon quiiꞌ nꞌon nnꞌan \p \v 20 Nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin na tajñuaanꞌ tsꞌonhin. Nquii Jesucristo na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa, tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na tandoꞌ xco jon vi na jndë jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Juu Jesús na taquintyja tꞌman conduihin na vantyjeeꞌ jon nnꞌan tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, tyincyaa jon na tueꞌ jnda jon chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ neoonꞌ juu, juu jñꞌoon xco na sijndaꞌ jon, mantjotyenhanꞌ. \v 21 Macꞌan vi naya nnon jon na nninncyaa jon tsoñꞌen na icanhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌ ndëë ntꞌahoꞌ ꞌnan na ntꞌue tsꞌon jon. Quitsꞌaa jon yo jaa minꞌcya ro na caveeꞌ nchjii jon xengꞌe juu najndei na condui nquii Jesucristo. Ninnquiiꞌchen quinanꞌtꞌmaanꞌ jaa jon. Mandöꞌ ro jñꞌoon na macꞌan. \p \v 22 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Jesucristo, tyiꞌjndye jñꞌoon na tji ja na matscüenönhanꞌ ndëëhoꞌ. Macꞌan vi nayaꞌñeen ndëëhoꞌ na quindye yahoꞌ juu jñꞌoonvahin na matsijntꞌa nquenhoꞌ. \v 23 Matsiquindyi jahoꞌ na jndë jndyaa juu ntyjëëhë Timoteo vancjo. Xe na aa cje ncüjeeꞌ jon na mꞌan, yajoꞌ ncja jon na ntsaquijntyꞌiá ꞌoꞌ. \p \v 24 Ncyahoꞌ tsꞌon njan ndëë tsoñꞌen nnꞌan na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian ndëëhin na conanꞌmanhin jñꞌoonꞌ jon ndëëhoꞌ ndoꞌ na cotaꞌntyjeeꞌhin ꞌoꞌ na tonnon jon. Tsoñꞌen ntyjehoꞌ na vantyja nꞌonhan jon na mꞌanhin tsjoonhoꞌ, mantyi ncyahoꞌ tsꞌon njan ndëëhin. Nque ntyjehoꞌ na mꞌan ntjoohin ndyuaa Italia na vantyja nꞌonhan Jesucristo, mantyi concyahin tsꞌon ꞌnaanhin ndëëhoꞌ. \p \v 25 Quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan na tsoñꞌenhoꞌ. Mantyjantyi ndöꞌ ro jñꞌoon na macüji.