\id 2CO \h 2 Corintios \toc2 2 Corintios \mt1 Tson Na Jndë Ve Na Scüenon Pablo//Ndëë Nnꞌan Tsjoon Corinto \c 1 \s Incyaa Pablo tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan \p \v 1 Maja Pablo matscüenön tsonvahin ndëë ꞌoꞌ na conduihoꞌ tmaanꞌ nnꞌan na vantyja nꞌonhoꞌ Tyoꞌtsꞌon na mꞌanhoꞌ tsjoon Corinto. Yo na ntꞌue tsꞌon jon, condui ja tsꞌan na iꞌua Jesucristo tsꞌian nnön na mancya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan. Juu ntyjëëhë Timoteo itsijonhin yo jñꞌoonvahin na macüji. Nque ntyjëëhë na mꞌanhan ndyuaa Acaya na mantyi conduihin tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, ntꞌue nꞌö́n na tsoñꞌenhan quinanꞌjnꞌaanhinhanꞌ. \v 2 Nquii tyëëhë Tyoꞌtsꞌon yo nquii Jesucristo na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa, macꞌan ndëëhin na juu naya na conduihan yo ninꞌjuu na tajñuaanꞌ tsꞌonhan, quinanꞌjndyentyichenhinhanꞌ na ncyꞌonhoꞌ cüenta. \s Tsoñꞌen naviꞌ na toquenon Pablo yo ntyje jon, itsinjoonꞌ Tyoꞌtsꞌonhan \p \v 3 Conanꞌtꞌmánꞌ Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan jon na ntyꞌia ro nnꞌan ntyjii jon. Chaꞌxjen na itsinjoonꞌ tsꞌan jnda juu, manndaꞌ vaa itsꞌaa jon na itsinjoonꞌ jon jaa quityquiiꞌ joo naviꞌ na coquenön. Condui jon tye nquii Jesucristo na juu jon ityentjon jon jaa. \v 4 Tsoñꞌen naviꞌ na coquenö́n, itsinjoonꞌ Tyoꞌtsꞌon já, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ, mantyi nndëë nnanꞌnjö́nꞌ nnꞌan minꞌcya ro nnon naviꞌ na coquenonhin. \v 5 Ee chaꞌxjen jndye nnon min nchu vaa na conanꞌjön ntyja ꞌnaanꞌ naviꞌ na toquenon Cristo, ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon incyaahanꞌ na tꞌman vaa na na condëë na conanꞌnjö́nꞌ já nnꞌan quityquiiꞌ joo naviꞌ na coquenonhan. \v 6 Ee ya na incyaa Tyoꞌtsꞌon na coquenö́n naviꞌ, itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ ntsinjoonꞌhanꞌ ꞌoꞌ quityquiiꞌ joo naviꞌ na coquenonhoꞌ yo na ncyꞌonhoꞌ cüenta na ntsinꞌman jon ñuaanhoꞌ. Ee itsinjoonꞌ jon já chaꞌ condëë na conanꞌnjö́nꞌ ꞌoꞌ quityquiiꞌ naviꞌ na coquenonhoꞌ. Juu na itsinjoonꞌhanꞌ ꞌoꞌ, incyaahanꞌ na ncyꞌonchenhoꞌ na jndëhoꞌ na ntjotyenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon quityquiiꞌ joo naviꞌ na coquenonhoꞌ na cüejon juuhanꞌ chaꞌna joo naviꞌ na coquenö́n. \v 7 Ndoꞌ contyja tcüiiꞌ nꞌö́n tonnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhoꞌ, ee mangiö́ chaꞌxjen na conanꞌjonhoꞌ yo joo naviꞌ na coquenö́n, mantyi conanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu na itsinjoonꞌ jon já. \p \v 8 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, ntꞌue nꞌö́n na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu naviꞌ tꞌman na tquenö́n xjen na tomꞌán ndyuaa Asia. Juuhanꞌ jaaꞌ jndyihanꞌ ata sꞌaahanꞌ nꞌö́n na tandiquindëë nnanꞌquii nꞌö́n quityquiiꞌhanꞌ. Ata tondyiiꞌ nꞌö́n na ntscueeꞌhanꞌ já. \v 9 Tꞌoonꞌ nꞌö́n na chaꞌvijon jndë tijndaꞌtyen jñꞌoon na cüjë́. Nndaꞌ vaa na tui chaꞌ tyiꞌnanꞌqui nꞌö́n yo na nndëë ntꞌá nquë́. Xiaꞌntyi quinanꞌqui nꞌö́n nquii Tyoꞌtsꞌon na itsintcüi jon nnꞌan na jndë tjë. \v 10-11 Siquindyaa jon já quiiꞌ juu naviꞌ tꞌmanꞌñeen na ninꞌquitscueeꞌhanꞌ já, ndoꞌ ninvaa na itsiquindyaa jon já naviꞌ na coquenö́n naneinhin. Ndoꞌ ninmꞌán na conanꞌqui nꞌö́nhin na ntsiquindyaantyichen jon já viochen xjen na cotejndeihoꞌ já na cotanhoꞌ nnon jon na quityio jon jnꞌaan joo tsꞌian na contꞌá. Ngꞌe ya na jndye nnꞌan cotanhin na quitejndei jon já, mantyi majndye nnꞌan nnanꞌtꞌmaanꞌhin jon na ninncyahin na ya jon na indyii jon jñꞌoon na cotanhin nnon jon. \s Nanꞌminhin jnanꞌtsanꞌhanꞌ Pablo na tatja jon Corinto na macje \p \v 12 Vaa ncüii nnon ntyja nján na conanꞌntsá já chjo ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ee quiiꞌ ñuan nján covicjë́ na yo na jiꞌua conanꞌxuán ndoꞌ mantyi yo na xoncüeeꞌ nꞌö́n na cotsamꞌán quiiꞌ ntꞌan tsoñꞌen nnꞌan, ndoꞌ majndeichen quiiꞌ ntꞌan nquehoꞌ. Mantyi ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na cotyentjö́n nnon jon yo ndëëhoꞌ, chito contꞌáhanꞌ chaꞌxjen juu na jndaꞌ nquen joo nnꞌan na tyiꞌquitaꞌjnꞌaanhin jon. \v 13 Ee joo tson na cotjí na conanꞌcüanö́n na mꞌanhoꞌ, xiaꞌntyi nchu vaa na conanꞌjnꞌaanhoꞌ jñꞌoon na chuhanꞌ, joꞌ conanꞌquindyiihanꞌ, taꞌnan ncüiichen nnon. Ndoꞌ ntyja jndyi tsꞌön na nndaꞌ vaa na ntjiꞌhoꞌ cüenta ata na ntycüii na conanꞌjnꞌaanhoꞌhanꞌ \v 14 Ntyji na ñꞌenhoꞌ na covaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja nján nquë́, joꞌ na mꞌanhoꞌ na neinhoꞌ na ityiiꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, chaꞌxjen mantyi na ncꞌö́n na neiinꞌ nꞌö́n ntyja ꞌnaanhoꞌ na tonnon jon juu xuee xjen na nndyo nndaꞌ nquii ta Jesús. \p \v 15-16 Ndoꞌ ngꞌe na ntyja jndyi tsꞌön na ncüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ ꞌnan na matsꞌa, joꞌ na sitiu xjen na ngitsá ndyuaa Macedonia, ngüenö́n jndyë́ na njntyꞌiá ꞌoꞌ, ndoꞌ xjen na ngitsántyëchën ndyuaa Judea, ngüenö́n nntꞌá na mꞌanhoꞌ. Ndoꞌ na nntꞌá na nndaꞌ, ve jnda nnincyaa Tyoꞌtsꞌon na neinhoꞌ. Ndoꞌ mantyi ndëë ntejndeihoꞌ já nato na ngitsá Judea. \v 17 Majoꞌ vi na siꞌjntꞌá na nndaꞌ, tatëcjuꞌhanꞌ na ncjö na mꞌanhoꞌ. Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, ¿Aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na veꞌ matsꞌatö? ¿Aa conanꞌtiuhoꞌ na tyiꞌyuuꞌ jñꞌoon na sinën juu xjen na tsjö na ntsquë́ na mꞌanhoꞌ? ¿Aa ndyiiꞌ nꞌonhoꞌ na juu jñꞌoon na tsjö itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan na tyiꞌcovantyja nꞌonhan Jesucristo, na veꞌ conduehin ncüii jñꞌoon nnon ncüii ntyjehin, majoꞌ ya na conanꞌneinhin jñꞌoonꞌñeen nnon ncüiichen tsꞌan, ñoncya vaa conduehinhanꞌ? \v 18 Majoꞌ chaꞌxjen nquii Tyoꞌtsꞌon itsiquindë jon jñꞌoon na icoꞌ jon ꞌndyo jon, majoꞌ tyiꞌconduë́ jñꞌoon ndëëhoꞌ na mꞌaanꞌ nꞌö́n na aa nnanꞌquindë́hanꞌ oo aa tyiꞌnanꞌquindë́hanꞌ. \v 19 Ja yo juu Silvano yo ninꞌTimoteo, toninncyá jñꞌoon ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo Jesús na nquii jon conduihin jnda Tyoꞌtsꞌon. Juu jñꞌoonꞌñeen, chito ncüii jon tsixuanhanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ ndoꞌ ncüiichen jon chitojoꞌ. Jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ jon ninnquiiꞌchen conduihanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ. \v 20 Ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo, tsoñꞌen jñꞌoon na icoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon, itsiquindë jon joohanꞌ. Mangꞌe joꞌ, ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, conanꞌtꞌmaanꞌ jaa jon ya na conduë na quindui chaꞌxjen joo jñꞌoon na icoꞌ jon ꞌndyo jon ndëë. \v 21 Ja ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon incyaa jon na conanꞌjön ntyja ꞌnaanꞌ Cristo. Nquii jon iꞌua jon tsꞌian ꞌnaanꞌ Cristo ndë́. \v 22 Ndoꞌ ngꞌe na incyaa jon Espíritu Santo quiiꞌ nnꞌön, joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na condui jaa ntsinda jon. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ itsꞌaa jon, itsiꞌmanhanꞌ na ntsiquindë jon tsoñꞌen jñꞌoon na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon na ncyꞌön cüenta. \p \v 23 Ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon ndu na tatyjë nntꞌa tsjoonhoꞌ Corinto chaꞌxjen sijntꞌa jndyë na ntsꞌa, tatyjë chaꞌ tyiꞌcanhanꞌ na ntsityꞌia ꞌoꞌ. Cüjiꞌ jndyoyu Tyoꞌtsꞌon xe tyiꞌyuuꞌ jñꞌoon na matsinën ndëëhoꞌ ntyja na nndaꞌ sitiu. \v 24 Chito na ninꞌquinanꞌjndeiꞌ jndyuë́ ndëëhoꞌ na nin jñꞌoon na icanhanꞌ na cantyja nꞌonhoꞌ. Ngꞌe mantyji na tꞌman vantyja nꞌonhoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, joꞌ ninꞌquitejndei ꞌoꞌ na conanꞌjonhoꞌ yo Cristo chaꞌ ncꞌonhoꞌ na nein jndyihoꞌ. \c 2 \p \v 1 Mangꞌe joꞌ sitiu yantyi na tyíꞌcjö nntꞌa na mꞌanhoꞌ, ngꞌe xe na aa tyjë quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ntsichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ jnaanꞌ na ntsityꞌia ja ꞌoꞌ. \v 2 Ee xe ntyja njan na ntsichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ, yajoꞌ ¿Nin tsꞌan na ꞌndyiihanꞌ na nninncyaa juu na nën? Ee xiaꞌntyi ntyja ꞌnaan nquehoꞌ na ncꞌön na nën. \v 3 Mangꞌe na nndaꞌ, tji tsonꞌñeen na scüenönhanꞌ na mꞌanhoꞌ chaꞌ tyiꞌncꞌön na chjooꞌto tsꞌön xjen na nguë nntꞌa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ee xiaꞌntyi ntyja ꞌnaan nquehoꞌ incyaahanꞌ na neiinꞌ tsꞌön. Ngꞌe mavaaꞌ ya tsꞌön xjen na mꞌan na nën, mantyi ꞌoꞌ ncꞌonhoꞌ na neinhoꞌ. \v 4 Vi na jndë tji juu tsonꞌñeen, tꞌman jndyi vaa na siꞌndaaꞌhanꞌ ntyji ata tjiꞌhanꞌ ndaa nnön. Ee taaꞌ tsꞌön na joo jñꞌoonꞌñeen ntsichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ. Majoꞌ chito scüenön tsonꞌñeen na mꞌanhoꞌ chaꞌ quitsichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ, scüenönhanꞌ ndëëhoꞌ chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na tꞌman vaa na venchji ꞌoꞌ. \s Quinanꞌtꞌman nꞌonhin juu tsꞌan na sitjahin \p \v 5 Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii tsanꞌñeen na tsojnaanꞌ juu na sichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ, chito xiaꞌntyi ja na sichjooꞌhanꞌ tsꞌön ntyja ꞌnaanꞌ juu, mandyo tsoñꞌenhoꞌ tꞌonhoꞌ na tyia ngiohoꞌ jnaanꞌ na nndaꞌ vaa na sitjahin. Majoꞌ tyiꞌninꞌquitsijndyë jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen. \v 6 Mayato na mandyo tsoñꞌenhoꞌ jnanꞌjndaꞌhoꞌ na quinduiꞌ tsanꞌñeen quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. \v 7 Majoꞌ naneinhin chuhanꞌ na quinanꞌtꞌman nꞌonhoꞌhin ndoꞌ quitaꞌñoonꞌhoꞌhin, tyiꞌntsꞌaahanꞌ na ntsichjooꞌñꞌenhanꞌ tsꞌon juu ndoꞌ na nꞌndyii juu na vantyja tsꞌon juu Jesucristo. \v 8 Ngꞌe joꞌ matsiquiꞌmanꞌ jahoꞌ na quinanꞌman nndaꞌhoꞌ nnon juu na conanꞌvengiohoꞌhin. \v 9 Ee majuu tsꞌian na tji tsonꞌñeen na scüenönhanꞌ na mꞌanhoꞌ na quinanꞌquiꞌmaanꞌhoꞌ juu tsanꞌñeen na sitjahin, ee ninꞌquintyꞌia na aa ntaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon na tquën ndëëhoꞌ. \v 10 Ndoꞌ xe na aa conanꞌtꞌman nꞌonhoꞌ ncüii tsꞌan, mantyi ja matsitꞌman tsꞌönhin. Ngꞌe xe na aa vaa ncüii nnon na sitja tsꞌan na icanhanꞌ na quitsitꞌman tsꞌön, tonnon Cristo matsitꞌman tsꞌönhin chaꞌ juu tmaanꞌ na conduihoꞌ ntjo ya ntcüeꞌhanꞌ. \v 11 Matsꞌa na nndaꞌ chaꞌ ngitꞌë na ninꞌcüantjon Satanás jaa ngꞌe mangiö ya manyan na tsixuan juu na ninꞌquitsiꞌndaaꞌ juu jaa. \s Ve vaa nchjii Pablo xjen na tomꞌaan jon tsjoon Troas \p \v 12 Tyjë tsjoon Troas na nninncya jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Cristo ndëë nnꞌan tsjoonꞌñeen. Xjenꞌñeen tꞌman vaa na tyincyaahanꞌ na totyentjön nnon jon. \v 13 Majoꞌ tyíꞌcꞌön na xoncüiiꞌ tsꞌön na tomꞌan joꞌ ngꞌe tantji juu ntyjëëhë Tito. Ngꞌe na nndaꞌ, tyincya tsꞌon njan ndëë nanꞌñeen, jntꞌui na tondëëhin. Tyjë ndyuaa Macedonia. \s Condëë contꞌa ngꞌe nanꞌxuan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo \p \v 14 Ncya ya jndyi Tyoꞌtsꞌon na ninnquiiꞌchen itsꞌaa jon na condui já nnꞌan na conanꞌjö́n yohin ngꞌe mꞌaan Cristo quiiꞌ nꞌö́n. Mangꞌe joꞌ minyuuchen na coninncyá juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon, coyꞌon nnꞌan cüentahin. Xjen na condye nnꞌan juu jñꞌoonꞌñeen, itsijonhanꞌ ngiohan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ chaꞌvijon tseonsu na quichi jndyihanꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon itsꞌaa jon na cocya jñꞌoonꞌñeen chaꞌxjen na condyiꞌ tseonsu. \v 15 Caveeꞌ nchjii jon na concyá jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Cristo ndëë nnꞌan. Ya na itsco tsꞌan su, quichi condyiꞌ jndyeeꞌhanꞌ ndëë tsoñꞌen nnꞌan. Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na nchjii Tyoꞌtsꞌon na concyá juu jñꞌoonꞌñeen ndëë nnꞌan na condyehinhanꞌ. Nque nnꞌan na coyꞌonhin cüenta Cristo na ntsinꞌman jon ñuaanhin ndoꞌ mantyi nincüajon itsꞌaahanꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na cotsu ñuaanhan. \v 16 Ntyja ꞌnaan nnꞌan na cotsuhin, juu jñꞌoonꞌñeen na condyehin na concyá, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ncüii jndye na tsiꞌmanhanꞌ na coꞌohan vꞌio. Majoꞌ ntyja ꞌnaan nque nnꞌan na conanꞌqui nꞌonhin Cristo na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhin, joo jñꞌoonꞌñeen itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ncüii jndye quichi na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ cotandoꞌ xcohin. Ninnquiiꞌchen ngꞌe na incyaa Tyoꞌtsꞌon na jndaꞌ nquë́n, joꞌ na condëë contꞌá tsꞌianmin na jaaꞌ jndyihanꞌ. \v 17 Jndye nnꞌan mꞌan na conanꞌmanhin jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Cristo ndëë nnꞌan chaꞌ ntantjonhin xoquituꞌ. Majoꞌ juu jñꞌoon na coninncyahin, quijñꞌeenhanꞌ, tyiꞌcüjiꞌhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen juu jñꞌoon na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ já tyiꞌcontꞌá chaꞌna contꞌa joo nanꞌñeen, ngꞌe tonnon Tyoꞌtsꞌon xoncüeeꞌ nꞌö́n na cotyentjö́n nnon Cristo, ndoꞌ nquiintyi jon tꞌua jon tsꞌianmin ndë́. \c 3 \s Itsiꞌman Pablo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon xco na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon \p \v 1 Ya na matsjö na nndaꞌ, ¿Aa cotjihoꞌ cüenta na conanꞌquinjon nque já yo tsꞌian na contꞌá? ¿Aa condyiiꞌ nꞌonhoꞌ na icanhanꞌ na quintꞌá chaꞌxjen na contꞌa mañoon nnꞌan, na quitji nnꞌan tson na ntsayꞌö́nhanꞌ na mꞌanhoꞌ na conduehan na taquinjonꞌ tsꞌian na tontꞌá quiiꞌ ntꞌanhin? Ndoꞌ ¿Aa mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ na chuhanꞌ na quitán ndëëhoꞌ na quitjihoꞌ tson na ntsayꞌö́n tondëë nnꞌan mañoon njoon na nduehoꞌ na taquinjonꞌ tsꞌian na contꞌá quiiꞌ ntꞌanhoꞌ? \v 2 Majoꞌ tyiꞌicanhanꞌ ncüii tson na ntsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ. Ee ꞌoꞌ conduihoꞌ chaꞌvijon tson na tji nquii Cristo quityquiiꞌ nꞌö́n na tsiꞌmanhanꞌ nchu vaa tsixuan juu tsꞌian na tontꞌá quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Ya na cotquen nnꞌan cüenta nchu vaa na cotsamꞌanhoꞌ naneinhin, juu nanꞌñeen conduihanꞌ ncüii tson na itsiquinjonchenhanꞌ juu tsꞌian na tontꞌá quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. \v 3 Covityincyooꞌ jndyoyu na nquii Cristo tji jon tsonva na itscüenon jonhanꞌ ndëë nnꞌan yo nduë́. Majoꞌ chito tijntꞌue ndaa tinta na jnduihanꞌ chaꞌ nnanꞌjnꞌaan nnꞌanhanꞌ. Min chito tji jon ntji nacjooꞌ ntcaaꞌ ntjöꞌ chaꞌxjen na sꞌaa Moisés. Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ, itsꞌaa jon juu tsꞌianꞌñeen quityquiiꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu na conduihin. \p \v 4 Ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo, joꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon mꞌán na conanꞌqui nꞌö́n na condëë contꞌá na concyá jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan. \v 5 Xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon incyaa jon najndë́ chaꞌ condëë contꞌá tsꞌian ꞌnaanꞌ jon. Tyiꞌjeꞌquindëë ntꞌáhanꞌ na veꞌ na jndaꞌ nquii nquë́n. \v 6 Ee nquii jon incyaa jon najndei na tsixuan jon chaꞌ condëë conanꞌquindyí nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon xcovahin na tquentyen jon. Juuhanꞌ vandyaꞌhanꞌ yo jñꞌoon na tquen Moisés na jndui juu jñꞌoonꞌñeen cjo ntcaaꞌ ntjöꞌ. Ee nnꞌan na mꞌanhan nacje ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, cotsu ñuaanhan. Majoꞌ joo nnꞌan na mꞌanhin nacje ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, incyaa Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaanhan. \p \v 7 ꞌOꞌ mangiohoꞌ na juu jñꞌoonꞌñeen na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ na jnduihanꞌ nacjooꞌ ntcaaꞌ ntjöꞌ, ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ covijndaꞌ na tsu ñuaan nnꞌan Israel, tsojnaanꞌ tataꞌngueeꞌhinhanꞌ. Majoꞌ min na nndaꞌ vaa, juu xjen na tueeꞌ ntcüeꞌ Moisés quiiꞌ ntꞌan nnꞌan Israel na chu jon ntcaaꞌ ntjöꞌñeen, juu na quixuee na condui nquii Tyoꞌtsꞌon, jndë tꞌahanꞌ nnon tsanꞌñeen, ata ndincyaahanꞌ na quii njntyꞌia nanꞌñeen nnon jon ngꞌe tojuꞌhanꞌ nduiiꞌhanꞌ ndëëhan. Juu na quixueeꞌñeen nion ro nion ro tanduuꞌhanꞌ nnon jon. \v 8 Majoꞌ min na nndaꞌ tovaa, juu jñꞌoon na concyá na icoꞌxen Espíritu Santo ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhan, njonntyichen tsꞌianꞌñeen. \v 9 Ee juu jñꞌoon na tquen Moisés sijndaꞌhanꞌ na cotsu ñuaan nnꞌan tsojnaanꞌ na tyíꞌcotaꞌngueeꞌhinhanꞌ. Majoꞌ min na nndaꞌ, juu nnon jon tꞌoon na quixuee jndyihanꞌ xjen na tyꞌoon jon cüenta juu jñꞌoonꞌñeen ntꞌö Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ min tui na nndaꞌ, quitjiꞌhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon xco na iquenhanꞌ jaa na tajnan nanꞌxuan, njonntyichenhanꞌ, chichen juu jñꞌoonꞌñeen. \v 10 Ee juu na njon na totsixuan jñꞌoon na tovaa jndyee, minꞌchjo tyiꞌtsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen juu jñꞌoon naya na concyá naneinhin, juuhanꞌ taquintyja na njonchen conduihanꞌ. \v 11 Ndoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na tquen Moisés, min na njon totsixuanhanꞌ ndoꞌ nion ro tantycüii na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, majoꞌ juu jñꞌoon na coninncyá, njonntyichen tsixuanhanꞌ ngꞌe manchaꞌxjen mꞌaanhanꞌ, tyiꞌjeꞌquintycüii na njon tsixuanhanꞌ chaꞌxjen juu jñꞌoonꞌñeen na tquen Moisés, tantycüii na njonhanꞌ. \p \v 12 Ncüii nnon na njonchen tsixuanhanꞌ, vatscüejndyohanꞌ ncüiichen nnon na njonntyiꞌchenhanꞌ. Ngꞌe na cotjíꞌ cüenta na njonntyichen tsixuan juu jñꞌoon xcovahin, joꞌ na conanꞌnë́n jñꞌoon nquiiꞌ chaꞌ cüaaꞌ nꞌon nnꞌan na nndaꞌ vaa tsixuanhanꞌ. \v 13 Min tacontꞌá chaꞌxjen na totsꞌaa nquii Moisés. Juu jon scuꞌ jon nnon jon yo ndiaa ngꞌe tyíꞌquintꞌue tsꞌon jon na njntyꞌia nnꞌan Israel na vantycüii na quixuee nnon jon na tojuꞌhanꞌ nduiiꞌhanꞌ ndëëhin. \v 14 Chaꞌxjen nque nnꞌan Israelꞌñeen tyíꞌquindëë jntyꞌia nnon Moisés ngꞌe na tëꞌ ndiaa nnon jon, joo tsjan nnꞌan Israelꞌñeen, manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhan chaꞌxjen nnꞌan na mꞌan nanein, ngꞌe xjen na conanꞌjnꞌaanhin juu jñꞌoonꞌñeen na tquen Moisés, ndicüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ tsojnaanꞌ na jndë jnanꞌqueꞌ nꞌonhin, ngꞌe ninnquiiꞌchen xjen na cantyja tsꞌon tsꞌan Cristo, joꞌ na nndëë ncüaaꞌ tsꞌon juu nchu vaa na itsiꞌman juu jñꞌoonꞌñeen. \v 15 Nque nnꞌan Israel ata xjen neinhin ya na conanꞌjnꞌaanhin juu jñꞌoon na tquen Moisés, vaa ncüii nnon na itscuꞌhanꞌ na jndaꞌ nquenhan, ndicüaaꞌ nꞌonhin nchu vaa itsiꞌmanhanꞌ. \v 16 Majoꞌ juu xjen ya na ntcüeꞌ tsꞌon tsꞌan jnaanꞌ juu tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ na ngantyja tsꞌon juu Jesucristo, joꞌ nninncyaahanꞌ na ncüaaꞌ tsꞌon juu jñꞌoonꞌñeen. Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, itsijonhanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na jndë siquinanꞌ juu ndiaa na tëꞌ nnon juu. \v 17 Nquii Jesucristo na ityeꞌntjon jon jaa, conduihin Espíritu ndoꞌ naijon na mꞌaan Espíritu na conduihin na icoꞌxen jon jaa, itsꞌaahanꞌ na jndë jndyaa jaa ntyja ꞌnaanꞌ jnan na totyentjonhanꞌ jaa. \v 18 Majoꞌ nanꞌxuan jaa chaꞌvijon tsꞌan na jndë siquinanꞌ juu ndiaa na toquitëꞌ nnon juu, ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, cotquën yantyëchën cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu na njon jndyi na condui Jesús. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ꞌio ꞌio vatscüejndyontyichenhanꞌ jaa na conanꞌjönntyëchën ntyja ꞌnaanꞌ na tꞌman conduihin. Nquii jon conduihin na ityeꞌntjon jon tsoñꞌen jaa, juu jon itsꞌaa jon tsꞌianꞌñeen, na mantyi conduihin Espíritu. \c 4 \s Condui jaa nnꞌan na cotyeꞌntjön nnon Cristo \p \v 1 Condui Tyoꞌtsꞌon na ntyꞌia ro nnꞌan nchjii jon. Ngꞌe joꞌ iꞌua jon tsꞌianmin ndë́ na coninncyá juu jñꞌoon naya xco ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan. Min na jndye nnon min na ninꞌquitsichjooꞌhanꞌ nꞌö́n, majoꞌ tyiꞌcoꞌndyë́hanꞌ. \v 2 Juu natyia na contꞌa nnꞌan na veꞌ ntyꞌiu, tyiꞌquinanꞌjö́n yohanꞌ, min tyiꞌcontꞌá ncüii nnon na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ na ntscüejnaanꞌhanꞌ já. Min tyiꞌconanꞌjö́n yo jñꞌoon na itsiviꞌnnꞌanhanꞌ tsꞌan. Ncüii nnon na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌconanꞌcüejndyö́ nchu vaa na itsiquindyihanꞌ. Ntyjii jon na ninnquiiꞌchen jñꞌoon na mayuuꞌ concyá. Ndoꞌ na nndaꞌ, tsoñꞌen nnꞌan nincjehin quiiꞌ ñuaanhan na juu jñꞌoon na concyá conduihanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ. \v 3 Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na concyá na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan, xe na aa mꞌan nnꞌan na ndicüaaꞌ nꞌonhin juuhanꞌ, nndaꞌ cotjonhin ngꞌe ñjonhan nato na coꞌo nnꞌan na ngitsu ñuaanhin. \v 4 Nnꞌan tsonnangue na tyiꞌcꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, juu yutyia conduihin tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhan. Juu juu jndë sinchjaanꞌ juuhan, joꞌ na ndicüaaꞌ nꞌonhin juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo, na taquintyja tꞌman conduihin ndoꞌ na cüejon conduihin yo nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 5 Chito concyá jñꞌoon na quitsiquinjon nquiihanꞌ já. Concyá jñꞌoon na nquii Jesucristo conduihin na icoꞌxen jon, ndoꞌ nquë́ xiaꞌntyi condui já nnꞌan na cotyeꞌntjö́n ndëëhoꞌ ngꞌe na veꞌngiö́ Jesús. \v 6 Juu tsonnangue xjen na tovaahanꞌ najaan, nquii Tyoꞌtsꞌon tso jon: “Cüixuee naijon najaan.” Majuuntyi jon na sꞌaa na tixuee, jndë tyincyaa jon na covaaꞌ nnꞌön ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. Na sꞌaa jon na nndaꞌ, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ chaꞌvijon na jndë sixuee jon quiiꞌ nnꞌön. Ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ na incyaahanꞌ na covaaꞌ nnꞌön na nquii jon taquintyja na tꞌman conduihin ngꞌe juu naquixuee na conduihin, covityincyooꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo. \s Xiaꞌntyi nndëë ntsantyja Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na vantyja nnꞌön Jesucristo \p \v 7 Majoꞌ chaꞌxjen ꞌnan na njon jndyi na conanꞌve nnꞌanhanꞌ quityquiiꞌ nguaa na jndë yo tsꞌoquindyu, manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ ntyja nján. Nquii Tyoꞌtsꞌon iꞌua jon tsꞌian ndë́ na coninncyá jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo ndëë nnꞌan. Nnꞌan na tyiꞌtꞌman condui, tji Tyoꞌtsꞌonhan chaꞌ quitsiꞌman jndyoyuhanꞌ na condëë condui tsꞌianmin ngꞌe juu najndei na taquintyja na condui nquii jon, chito conduihanꞌ xengꞌe yo na jndaꞌ nquii nquë́n. \v 8 Jndye jnda coquenö́n naviꞌ, majoꞌ itejndei Tyoꞌtsꞌon já na condëë contꞌuí quityquiiꞌhanꞌ. Ndoꞌ min na jndye jnda na ndicüaaꞌ nꞌö́n nin ꞌnan icanhanꞌ na quintꞌá, majoꞌ tyiꞌcoꞌndyë́tö́. \v 9 Contyꞌe nnꞌan já, majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon tyiꞌcoꞌndyii jon já. Ndoꞌ min na jndye jnda cotyiiꞌ yantyi nnꞌan na ninꞌquinanꞌcüjehan já, majoꞌ nquii jon itsinꞌman jon já nduee nanꞌñeen. \v 10 Minyuuchen na cotsá, ninnquiiꞌchen ninꞌquinanꞌcüje nnꞌan já chaꞌxjen na jnanꞌcueeꞌhan nquii Jesús. Majoꞌ ngꞌe tyiꞌcovjë́, itsiꞌman jndyoyuhanꞌ ndëë nnꞌan xengꞌe na vandoꞌ xco jon, joꞌ na itejndei jon já. \v 11 Viochen xjen na cotsamꞌán, ꞌio ꞌio ninꞌquinanꞌcüje nnꞌan já ngꞌe na conanꞌjö́n yo Jesús ndoꞌ na concyá jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ jon, chaꞌ juu na vandoꞌ xco jon ndityincyooꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu siꞌtsꞌo nján na conduihanꞌ ꞌnan na covje. \v 12 Juu na iquenhanꞌ xjen ꞌnaanꞌhanꞌ na cüje nnꞌan, itsichon yantyihanꞌ na quitꞌuiihanꞌ já, majoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, incyaahanꞌ na yantyichen condyehoꞌ juu jñꞌoon na incyaahanꞌ na cotaꞌndoꞌ xcohoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon. \p \v 13 Quityquiiꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio, vaa jñꞌoon na sinin David, itso jon: “Mavantyja tsꞌön Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe joꞌ na sinën ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.” \p Ndöꞌ jñꞌoon na tso jon. Mantyi ngꞌe na vantyja nꞌö́n, joꞌ contꞌá chaꞌxjen na sꞌaa jon. Coninncyá jñꞌoon ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo \v 14 Ee mangiö́ yá na nquii Jesús na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa, tyincyaa ta Tyoꞌtsꞌon na tandoꞌ xco jon vi na jndë jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Mangꞌe na nndaꞌ, mantyi covaaꞌ nꞌö́n na nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na ntantꞌö́ xcö́ vi na jndë tjë́ ngꞌe na conanꞌjö́n yo Jesucristo. Ndoꞌ ninncüii tmaanꞌ ngachu jon já yo ꞌoꞌ na tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 15 Majoꞌ tsoñꞌen na incyaa jon na coquenö́n, cotjö́nhanꞌ chaꞌ quitejndeihanꞌ ꞌoꞌ, chaꞌ majndyentyi nnꞌan ntaꞌjnꞌaanhin juu naya na conduihin, ndoꞌ na nndaꞌ majndyentyichen nnꞌan ninncyahin na ya jon, ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ, tꞌmanntyichen nditꞌmaanꞌ jon. \s Juu na qui tsꞌon Pablo incyaahanꞌ na tꞌman tsꞌon jon \p \v 16 Mangꞌe na nndaꞌ vaa, joꞌ tyiꞌcꞌö́n na chjooꞌ nꞌö́n ata na nꞌndyë́tö́. Min na vantycüii najndei siꞌtsꞌo nján ngꞌe ꞌnan na coquenö́n, majoꞌ ꞌio ꞌio incyaa Tyoꞌtsꞌon na coyꞌö́n najndë́ ntyja ꞌnaan ñuan nján. \v 17 Ngꞌe ꞌnan na coquenö́n naneinhin, tyiꞌcüentyja na jaaꞌhanꞌ min tyiꞌviooꞌhanꞌ. Ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ ncyꞌön cüenta ncüii nnon naya na tyiꞌxeꞌquintycüiihanꞌ quiñoonꞌndue, na joo naviꞌ na coquenön nein, minꞌchjo tyiꞌtsijonhanꞌ joohanꞌ yo juu nayaꞌñeen. \v 18 Mangꞌe joꞌ, tyiꞌquityꞌí cüenta naviꞌmin na coquenö́n. Jndyentyichen na mꞌaanꞌ nꞌö́n ꞌnan na tyiꞌcovityincyooꞌ na ndëcya nninncyaa Tyoꞌtsꞌonhanꞌ ndëë. Ngꞌe naviꞌ na iquenon tsꞌan vacüenonhanꞌ, majoꞌ joo ꞌnan njon na condui Tyoꞌtsꞌon na ndëcya na nninncyaa jonhanꞌ ndëë, joohanꞌ tyiꞌjon quintycüiihanꞌ. \c 5 \s Quiñoonꞌndue vaa cje vꞌaa cüentaha \p \v 1 Joo siꞌtsꞌo njanhan, nanꞌxuanhanꞌ chaꞌvijon ntꞌaa naijon na comꞌan jaa. Mangiö na joo siꞌtsꞌo njanhan vaquehanꞌ ndoꞌ ncüjë, majoꞌ quiñoonꞌndue jndë sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon siꞌtsꞌo xco na ncyꞌön cüentahanꞌ vi na jndë tjë. Joohanꞌ manchaꞌxjen mꞌaanhanꞌ, tyiꞌjon quintycüiihanꞌ, ee nquii Tyoꞌtsꞌon iquen jonhanꞌ. \v 2 Viochen xjen na mꞌan tsonnanguevahin na chö siꞌtsꞌomin, itsꞌaahanꞌ na coton nnꞌön ngꞌe ntꞌue nnꞌön jndyihi na ncꞌön yo Tyoꞌtsꞌon quiñoonꞌndue naijon na nninncyaa jon siꞌtsꞌo xco njanhan. \v 3 Ngꞌe juu xjen na ntcüëhë siꞌtsꞌo xco na nninncyaa jon, tyiꞌxeꞌquinanꞌxuan na chaꞌvijon na ninquintsi jaa xjen na jndë tjë. \v 4 Viochen xjen na cotantꞌö yo joo siꞌtsꞌomin, coton nnꞌön ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ngꞌe na ntꞌue nnꞌön jndyihi na ntcüëhë juu siꞌtsꞌo xco, majoꞌ chito ngꞌe ntꞌue nnꞌön na juu xjen na jndë tjë na ntjo jaa na chaꞌvijon tsꞌan na tandiaa cüe, jaa ninꞌcüë jndyihi juu siꞌtsꞌo xco na tyiꞌjeꞌcueꞌhanꞌ. Juu xjenꞌñeen siꞌtsꞌo na ngueꞌhanꞌ, ntscüejndyohanꞌ juuhanꞌ siꞌtsꞌo na tyiꞌjon cueꞌ. \v 5 Nquii Tyoꞌtsꞌon jndë sijndaꞌ jon na ncyꞌön juu siꞌtsꞌo xco. Ndoꞌ jndë ncyaa jon Espíritu Santo quiiꞌ nnꞌön chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ ntsiquindë jon juu jñꞌoonꞌñeen. \p \v 6 Mangꞌe na nndaꞌ, ninnquiiꞌchen coyꞌö́n na qui nꞌö́n Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe na ngiö́ viochen xjen na cotantꞌö́ yo siꞌtsꞌomin, ninvaa na tacotsquë́ na mꞌaan nquii ta Jesús. \v 7 Viochen xjen na cotsamꞌán, tyiꞌcovityincyooꞌ nchu min na itsijndaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ covantyja nꞌö́n jñꞌoon na incyaa jon ndë́. \v 8 Mangꞌe na nndaꞌ vaa, coyꞌö́n na tꞌman qui nꞌö́n na ntsquë́ naijon mꞌaan nquii ta Jesús, chito na ngüantꞌö́ntyë́chén tsonnanguevahin yo joo siꞌtsꞌomin. \v 9 Ngꞌe joꞌ viochen xjen na cotantꞌö́, conanꞌchö́n na ntꞌá ꞌnan na caveeꞌ nchjii jon, tanin min na aa cotantꞌö́ntyë́chën yo siꞌtsꞌo nján oo min na ncüjë́ na ngitsá naijon na mꞌaan jon. \v 10 Ngꞌe mangiö́ na ngüentyja xjen na tsoñꞌen jaa na vantyja nnꞌön Cristo, ngüentyjëëꞌhë na tonnon jon na ngocoꞌxen jon ncüii ncüii jaa ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na tontꞌa xjen na totantꞌö. Juu xjenꞌñeen xiꞌ ncüii nchu vaa ꞌnan na tontꞌa nnon tsonnanguevahin, ndyion jon jaa, aa ꞌnan ya, ndoꞌ aa ꞌnan tyia, majuuhanꞌ ncyꞌön. \s Contjo nchjii Tyoꞌtsꞌon yo jaa xengꞌe Cristo \p \v 11 Ndoꞌ ngꞌe na nguaa na nndaꞌ, ndoꞌ xengꞌe itsityꞌue jndyihanꞌ tsꞌan na ntꞌuiiviꞌ Tyoꞌtsꞌonhin, joꞌ conanꞌchö́n na quiooꞌ nꞌonhan yo jon. Covityincyooꞌ jndyoyu nnon jon na xoncüeeꞌ nꞌö́n na contꞌá tsꞌianvaꞌ, ndoꞌ mantyi ntyjaꞌ tsꞌön na ndicje ya ñuan ꞌnaanhoꞌ na nndaꞌ vaa ntyja nján. \v 12 Ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na conduë́ ndö, tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na veꞌ conduë́tö́hanꞌ chaꞌ na nduehoꞌ na vaquinjonꞌ juu tsꞌian na contꞌá. Conduë́ na nndaꞌ chaꞌ ndëë ncꞌonhoꞌ na neinhoꞌ ntyja nján ndoꞌ mantyi chaꞌ ndëë nanꞌntcüeꞌhoꞌ jñꞌoon ndëë nque nanꞌñeen na conanꞌntsahin tyquiiꞌ na contꞌa nquehin. Joohin veꞌ cotjiꞌ nquehin cüenta ntyja ꞌnaanꞌ na covaaꞌ nꞌonhan, chito cotjiꞌhan cüenta nchu vaa tsixuan tsꞌan quityquiiꞌ tsꞌon juu. \v 13 Nque nnꞌan na conduehin na nanꞌ nquë́n yo ꞌnan na contꞌá, nndaꞌ vaa ngꞌe na conanꞌchö́n na cüitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na contꞌá. Ndoꞌ xe na aa conduehan na quindë ya na jndaꞌ nquë́n, nndaꞌ vaa ngꞌe na conanꞌchö́n quityquiiꞌ joo tsꞌian na contꞌá chaꞌ quitejndeihanꞌ ꞌoꞌ. \v 14 Covaaꞌ nꞌö́n na chuhanꞌ na quintꞌá na nndaꞌ ngꞌe itsiviꞌntyjii Cristo nnꞌan. Mangiö́ na tueꞌ jon nnon tsonjnꞌaan ntyja njanhan chaꞌ ndëë ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan njanhan. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa na tjon jon, tsoñꞌen jaa nanꞌxuan chaꞌvijon na jndë tjë. \v 15 Tueꞌ jon cüenta tsoñꞌen jaa chaꞌ jaa na vantyja nnꞌön jon nanein, chito na ncꞌön chaꞌxjen na ntꞌue nnꞌön nquëhë, majoꞌ cꞌön ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, nquiintyi jon na tueꞌ jon ntyja njanhan ndoꞌ na tandoꞌ xco jon. \v 16 Mangꞌe joꞌ nanein na tonnon, taxeꞌquitjíꞌ cüenta nchu vaa tsixuan tsꞌan chaꞌxjen nque nnꞌan cotjiꞌhan cüenta ntyja ꞌnaan ntyjehin. Nguee na toxenꞌchen totjíꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ Cristo chaꞌxjen joo nnꞌan tsonnangue cotjiꞌhan cüenta ntyja ꞌnaan ntyjehin, majoꞌ naneinhin ñooncya cotjíꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ jon. \v 17 Mangꞌe joꞌ, juu tsꞌan na mꞌaan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon na conduihin tsꞌan xco. Naneinhin jndë tejndyo ntyja nchu vaa na totsꞌaa jndyee juu. Ntyja na vamꞌaan juu, condixco tsoñꞌenhanꞌ. \s Juu ꞌnan na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon chaꞌ ntjo ya ntcüeꞌ nnꞌan yohín. \p \v 18 Juu tsꞌianvaꞌ xiaꞌntyi ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na conduihanꞌ. Juu xjen na tomꞌán na jndö́ jndyihin, xjenꞌñeen tquen jon já na ntjo ya nchjii jon yo já. Ndoꞌ mantyi jndë tꞌua jon tsꞌian ndë́ na nque nnꞌan na jndohan jon, quinduë́ ndëë nanꞌñeen na quintjohan na ya jñꞌoonhan yo jon. \v 19 Juu tsꞌianꞌñeen, ndö vaa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo, joꞌ nque nnꞌan tsonnangue, iquen Tyoꞌtsꞌonhan na contjo ya ntcüeꞌhin yo nquii jon. Nein tyiꞌquityiiꞌ jon cüenta joo jnan na jndë tonanꞌtjahan nnon jon. Juu jñꞌoonꞌñeen iꞌua jon tsꞌian ndë́ na ncyáhanꞌ ndëë nnꞌan. \v 20 Ndoꞌ na nndaꞌ vaa tsꞌian na iꞌua jon ndë́, yo najndei na condui nquii Cristo na cotsacontyꞌí chaꞌ cüaaꞌ nꞌon nnꞌan nchu vaa ꞌnan ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na quintꞌahin. Na contꞌá tyꞌoohin na quintcüeꞌ nꞌonhin, chaꞌvijon nquii jon itsꞌaa jon juu tsꞌianꞌñeen yo jñꞌoon jndyuë́. Yo xueeꞌ nquii Cristo, joꞌ contꞌá tyꞌoohoꞌ na quintjo ya jñꞌoonhoꞌ yo Tyoꞌtsꞌon. \v 21 Nquii Cristo minꞌncüii jnan tyiꞌtsixuan jon. Jaa nnꞌan tsonnangue, joo jnan na nanꞌxuan, ninncüii nacjooꞌ Cristo tyio Tyoꞌtsꞌon joohanꞌ, ndoꞌ joꞌ tyion quindë jonhanꞌ. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, naneinhin ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, joꞌ iquen Tyoꞌtsꞌon jaa na tajnan nanꞌxuan na tonnon jon. \c 6 \s Tsꞌan na ityentjon nnon Cristo, nanꞌmin chuhanꞌ na quitsixuan juu \p \v 1 Juu tsꞌian na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon, conanꞌjö́n yohin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Mangꞌe joꞌ, contꞌá tyꞌoo ꞌoꞌ na juu naya na condui jon, tyiꞌntjiꞌ ꞌoꞌ cüenta na tyiꞌnjonhanꞌ. \v 2 Ngꞌe nacjooꞌ jñꞌoonꞌ jon na jndui itso jon: \q Majuu xjen na sitiu na ncyꞌön na viꞌntyji ja ꞌuꞌ, majuuto xjenꞌñeen tquën cüenta jñꞌoon na tcanꞌ nnön. \q Majuu xuee na sitiu na ntsinꞌman ñuan ꞌnanꞌ, majuuto xueeꞌñeen sijntꞌa na tejndei ꞌuꞌ. \p Nndaꞌ vaa na tso jon. Naneinhin quitquenhoꞌ cüenta, xjenvahin na mꞌanhoꞌ naneinhin, majuuto xjen na viꞌntyjii jon ꞌoꞌ. Quitquenhoꞌ cüenta, naneinhin xjen na mꞌanhoꞌ, majuu xjen na itsinꞌman jon ñuaanhoꞌ. \p \v 3 Tyiꞌquintꞌue nꞌö́n na ncüii nnon ntyja ꞌnaanꞌ na cotyeꞌntjö́n nnon Tyoꞌtsꞌon na ntsquioohanꞌ tsꞌan na ngitso juu na tyiꞌquijntꞌue jñꞌoonꞌ jon na concyá. \v 4 Ee já vandyaꞌ cotsamꞌán ntyja ꞌnaanꞌ na cotyeꞌntjö́n nnon Tyoꞌtsꞌon. Covityincyooꞌ jndyoyu na nndaꞌ ngꞌe tyiꞌconanꞌntyquen já quiiꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌ jon min na coquenö́n naviꞌ, min na itꞌuiityenhanꞌ já ndoꞌ ndiquindëë ntꞌuí. \v 5 Nndaꞌ cotsamꞌán min na jndye jnda jndë tjaꞌ nnꞌan já, ndoꞌ mantyi jndye jnda jndë tyiꞌhan já vancjo. Nnꞌan na tyiꞌcueeꞌ nꞌon tsꞌian na contꞌá, tonanꞌjndyehan jndyuehan na tonanꞌvehin nacjö́. Jndye jnda na itscüejndyaaꞌ jndyihanꞌ já tsꞌianmin na contꞌá, vaa xjen na covejntꞌö́ tsantsjon, ndoꞌ vaa xjen na ndicüinon ꞌnan na cocüꞌá. \v 6 Joo na ntjuꞌ na cotsamꞌán yo joo na ndyiiꞌ nꞌö́n na ntyja ꞌnaanꞌ joohanꞌ covityincyooꞌ na cotyeꞌntjö́n nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ mantyi yo na covaaꞌ nꞌö́n ntyja ꞌnaanꞌ jon yo Cristo, na incyaa jon na conanꞌvengiö́ nnꞌan, mantyi yo na coyꞌö́n na tꞌman nꞌö́n nnꞌan, ndoꞌ na contꞌa ꞌnan na ya yo nnꞌan, nanꞌminꞌ conanꞌmanhanꞌ na cotyeꞌntjö́n nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ mantyi ngꞌe nquii Espíritu Santo itejndei jon já ndoꞌ incyaa jon na xoncüeeꞌ nꞌö́n na vengiö́ nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo, joꞌ na condëë contꞌá nanꞌminꞌ. \v 7 Itsiꞌmanhanꞌ na cotyeꞌntjö́n nnon Tyoꞌtsꞌon ngꞌe jñꞌoon na mayuuꞌ ꞌnaanꞌ jon na coninncyá. Contꞌá tsꞌianminꞌ yo naijndei na condui nquii jon. Chaꞌxjen ncüii tsꞌan na ica juu tyiaꞌ coninjntꞌuehin ntꞌö tsꞌian ndyiaꞌ, majoꞌntyi já coninjntꞌue já ncüii cüii nnon na ntejndeihanꞌ na ngitsá nacjooꞌ ꞌnan tyia ndoꞌ na ntaꞌñoonꞌhanꞌ já na ninꞌquitsquioo yutyia já. \v 8 Vaa xjen na contꞌa nnꞌan na njon já, ndoꞌ vaa xjen na conanꞌcüejnaanꞌhin já. Mꞌan nnꞌan na ya jñꞌoon conduehin ntyja nján, ndoꞌ mantyi mꞌan nnꞌan na tyia jñꞌoon conduehin nacjö́. Mꞌan nnꞌan na conduehin na veꞌ conanꞌviꞌnnꞌán nnꞌan, majoꞌ já ninnquiiꞌchen jñꞌoon na mayuuꞌ na conanꞌnë́n ndëë nnꞌan. \v 9 Mꞌan nnꞌan na conduehin na tyiꞌjndaꞌto yuu jon jnán, majoꞌ jndye nnꞌan cotaꞌjnꞌaan yahin na condui já nnꞌan na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian ndë́. Min na jaaꞌ jndyi naviꞌ na nchjehanꞌ já na ninꞌquitscüjehanꞌ já, ninꞌjoꞌ cotantꞌö́. \v 10 Min na min ꞌnan na itsichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌö́n, majoꞌ tyiꞌcontycüii na incyaa Tyoꞌtsꞌon na neiinꞌ nꞌö́n. Min nanninñenꞌ já, majoꞌ majndye nnꞌan conduihin na tyahin ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ngꞌe jñꞌoon na conanꞌmán ndëëhin, Min na taꞌnan ntꞌá, min tandyuaa nján, majoꞌ tsoñꞌen na njonntyichen nanꞌxuanhanꞌ conduihanꞌ ꞌnan nján. \p \v 11 ꞌOꞌ ntyjë na mꞌanhoꞌ tsjoon Corinto na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, jndë jnanꞌmanñꞌë́n nchu vaa na mꞌaanꞌ nꞌö́n ntyja ꞌnaanhoꞌ yo na conanꞌvengiö́hoꞌ. \v 12 Majoꞌ chito tsojnán nquë́ na tyiꞌninꞌcyꞌonhoꞌ cüenta já, jnan nquehoꞌ na tyiꞌquinjon já ngiohoꞌ. \v 13 ꞌOꞌ conduihoꞌ ntsinda ncö. Matsinën ndëëhoꞌ chaꞌxjen na itsinin tsꞌan ndëë ntsinda nquii jon, tyiꞌjntyꞌia ndyaꞌhoꞌ já. \s Jaa na vantyja nnꞌön Cristo, condui jaa vaaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon vandoꞌ \p \v 14 Tyiꞌntsquiihoꞌ yo nnꞌan na tyiꞌcovantyja nꞌonhin juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe nquii tsꞌan na jndë tquen jonhin na tajnan tsixuan juu, min tyiꞌquichuhanꞌ na ntsijonhin yo tsꞌan na vamꞌaan juu ntyja ꞌnaanꞌ na condui natyia. Ee chaꞌxjen juu naxuee vandyaꞌhanꞌ yo natsjon, nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na tyiꞌcüejon na cotsamꞌan ve nanꞌñeen. \v 15 Juu Cristo tyiꞌjeꞌquindëë na ntsijonhin yo Satanás, min juu tsꞌan na vantyja tsꞌon Cristo, tyiꞌquichuhanꞌ na ntsquiihin yo tsꞌan na tyiꞌcovantyja tsꞌon. \v 16 Ngꞌe jaa condui vaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ, joꞌ joo nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan ꞌnan na conanꞌya nnꞌan, tyiꞌquichuhanꞌ na nnanꞌquii jaa yo nanꞌñeen, ngꞌe itso jon ndëëhë: \q Ja ncꞌön quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na mꞌanhin ntyja njan, ndoꞌ ntyja ꞌnaanhin nditꞌmaanꞌ ja. \q Ja condui Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌhin ndoꞌ joohin conduihan nnꞌan njan. \p \v 17 Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na itsiquindyi Tyoꞌtsꞌon jaa. Tso jon: \q Mangꞌe joꞌ quinduiꞌhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin ꞌnan na conanꞌya nquehin. Minꞌchjo tyiꞌnanꞌjonhoꞌ yo ꞌnan na contꞌahin. \q Ndö vaa jñꞌoon tsinin nquii jon na ityeꞌntjon jon jaa: \q ꞌNan na matsjö na tyiꞌjiꞌua tsixuanhanꞌ, quitsacüentyjeeꞌhoꞌ na cotꞌuehoꞌhanꞌ. \q Ndoꞌ ncyꞌön cüenta ꞌoꞌ. \q \v 18 Na ntꞌahoꞌ ꞌnan na matsjö, yajoꞌ ja ndui tyehoꞌ, \q ndoꞌ ꞌoꞌ nduihoꞌ ntsinda nannon ndoꞌ yo ninꞌnanntcu. \q Ja Tyoꞌtsꞌon na tsoñꞌen condëë matsꞌa, ndöꞌ jñꞌoon na matsjö ndëëhoꞌ. \c 7 \p \v 1 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo na viꞌntyji ꞌoꞌ, joo jñꞌoonminꞌ na jndë tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon ndëë, nanꞌxuanhanꞌ ꞌnan njanhan. Mangꞌe joꞌ, tyiꞌndyiicje jaa ntyja ꞌnaan tsoñꞌen na itsiꞌndaaꞌhanꞌ siꞌtsꞌo njanhan yo ñuan njanhan, chuhanꞌ na cꞌön na ntjuꞌ nanꞌxuan ntyja ꞌnaan tsoñꞌen. Ndoꞌ ngꞌe na njon jndyihin ngiö, quinanꞌchön na nnanꞌxuan ñuan nquiiꞌ na tonnon jon. \s Neiinꞌ Pablo na jndë ya ngio nnꞌan tsjoon Corinto yo jon \p \v 2 Ncya nndaꞌ ꞌoꞌ na ninncüii ncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ yo já. Minꞌncüii tyíꞌconanꞌtja já ndëëhoꞌ. Minꞌncüiihoꞌ taconanꞌmán jñꞌoon nnon juu na siꞌndaaꞌhanꞌhin. Min tanin juu ntyjehoꞌ na jnanꞌviꞌnnꞌán chaꞌ ntjo ꞌnaanꞌ juu nduë́. \v 3 Chito matsjö jñꞌoonvahin chaꞌ quitꞌuiihanꞌ jnanhoꞌ. Jndë tsjöhanꞌ ndëëhoꞌ na yo manchaꞌchen nꞌö́n na vengiö́hoꞌ tsochen xuee na cotantꞌö́ ata xjen na ncüjë́. \v 4 Mantyji jntꞌa na nnanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na jndë tsjö ndëëhoꞌ. Jndë matsinën ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ juu ꞌnan na xoncüe contꞌahoꞌ. Ndoꞌ min na jndye nnon naviꞌ na coquenö́n, majoꞌ ya na vañjoonꞌ tsꞌön ꞌnan na contꞌahoꞌ, incyaahanꞌ na tꞌman tsꞌön ndoꞌ na nën jndyi. \p \v 5 Juu xjen na squë́ ntjoohin ndyuaa Macedonia, tyíꞌcꞌö́n na ya ngiö́ ngꞌe xiꞌjndio tomꞌaan jñꞌoon na itꞌuiihanꞌ já. Tomꞌán tyiaꞌ yo nnꞌan na coꞌohin nacjooꞌ Cristo ndoꞌ totsityꞌuehanꞌ ñuan njan na mꞌaanꞌ jndyi nꞌö́n ntyja ꞌnaan joo ntyjëëhë na conduihin cüentaaꞌ jon na ve vaa na cotsamꞌanhin. \v 6 Majoꞌ min na nndaꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon na itsinjoonꞌ jon nnꞌan na chjooꞌ nꞌonhin na coquenonhin naviꞌ, juu xjenꞌñeen sinjoonꞌ jon já na tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu ntyjëëhë Tito na mꞌán. \v 7 Ndoꞌ min chito xiaꞌntyi na tyincyaahanꞌ na në́n xengꞌe na tyjeeꞌ ntcüeꞌ jon na mꞌán, tꞌmanntyichen na tyincyaahanꞌ na në́n ya na tso jon ndë́ na totquen ya yahoꞌ cüenta jñꞌoon na totsiquiꞌmaanꞌ jon ꞌoꞌ xjen na tomꞌaan jon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Siquindyii jon já na ninꞌquijntyꞌia nndaꞌhoꞌ já ndoꞌ na tꞌman vaa na sichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu tsanꞌñeen na sitjahin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Tso jon nnön na cojooꞌ ya nꞌonhoꞌ na ntaꞌngueeꞌhoꞌ juu jñꞌoon na chu juu tsonꞌñeen na scüenön ndëëhoꞌ. Ndoꞌ xjen na jndyi na nndaꞌ, tyincyaantyichenhanꞌ na nën jndyi. \p \v 8 Majoꞌ min na ntyja ꞌnaanꞌ juu tsonꞌñeen na scüenönhanꞌ ndëëhoꞌ na sichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ, majoꞌ tyiꞌquitsiꞌndaaꞌhanꞌ nchji na tjihanꞌ. Mayuuꞌ navejndyee tyincyaahanꞌ na tyia ntyji, ya na taaꞌ tsꞌön na siꞌndaaꞌhanꞌ ngiohoꞌ vi na jndë na tyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ, majoꞌ veꞌ tyiꞌviochen. \v 9 Majoꞌ naneinhin, nën jndyi na scüenönhanꞌ ndëëhoꞌ. Chito matsjö na nën ngꞌe na tyincyaahanꞌ natyia ngiohoꞌ. Nën ngꞌe juu na sityiahanꞌ ngiohoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonꞌñeen, tayꞌoonhanꞌ ꞌoꞌ na jnanꞌchonhoꞌ na jnanꞌjonhoꞌ ꞌnan na tsjö na quintꞌahoꞌ. Juu jñꞌoonꞌñeen, tijntꞌue Tyoꞌtsꞌonhanꞌ na ntcüeꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu natyia na tovaa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na juu tsonꞌñeen tejndeihanꞌ ꞌoꞌ, tyiꞌveꞌjnꞌaan na tjihanꞌ. \v 10 Ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌan na itsichjooꞌhanꞌ tsꞌon juu ntyja na tyiꞌya na vamꞌaan juu, ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na quintcüeꞌ tsꞌon juu ndoꞌ cüji ntcüeꞌhin ntyja ꞌnan natyia na itsꞌaa juu. Xe na aa ntsꞌaa juu na nndaꞌ, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu, min tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ ntyjii juu na veꞌ jnꞌaan na sꞌaa juuhanꞌ. Juu na itsichjooꞌhanꞌ tsꞌon tsꞌan chaꞌxjen ꞌnan na coquenon nnꞌan tsonnangue, ꞌnan na coveꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, joꞌ na ngueꞌ tsꞌan. \v 11 Juu tsonꞌñeen na scüenönhanꞌ na mꞌanhoꞌ, quitquenhoꞌ cüenta nchu vaa na tijntꞌue Tyoꞌtsꞌonhanꞌ na sꞌaahanꞌ na tyioo natyia ngiohoꞌ vi jndë na jnanꞌjnꞌaanhoꞌhanꞌ. Ee tojooꞌ nꞌonhoꞌ na jnanꞌjndaꞌ yahoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌ tyiꞌntjojnaanꞌhoꞌ. Totsiꞌndaaꞌhanꞌ ngiohoꞌ na nndaꞌ vaa na sitja tsanꞌñeen, ata sityꞌuehanꞌ ꞌoꞌ xe na aa ntꞌuii Tyoꞌtsꞌonhoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa na sꞌaa juu. Ndoꞌ tontyja nꞌonhoꞌ na ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na quitsjö na quintꞌahoꞌ chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii Tyoꞌtsꞌon. Mantyi tquen yantyihoꞌ na tijndaꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na tꞌuiihanꞌ tsanꞌñeen yo ꞌnan na sitjahin. Tsoñꞌen nanꞌminꞌ na jntꞌahoꞌ itsiꞌmanhanꞌ na taconanꞌjonhoꞌ yo ꞌnan na sitjahin. \v 12 Juu tsonꞌñeen na scüenönhanꞌ na mꞌanhoꞌ, chito tjihanꞌ ngꞌe na ntꞌue tsꞌön na quitꞌuiiviꞌhanꞌ juu tsanꞌñeen na sitjahin, min chito tjihanꞌ chaꞌ cüañoonꞌhanꞌ nquii tsꞌan na sitja tsanꞌñeen nnon. Ntyjii Tyoꞌtsꞌon na tjihanꞌ chaꞌ nquehoꞌ ndëë ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ na conanꞌchonhoꞌ na contꞌahoꞌ chaꞌxjen na conduë́. \v 13 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, tyincyaahanꞌ na xoncüiiꞌ nꞌö́n. \p Majoꞌ chito na xiaꞌntyi joꞌ ꞌnan na sꞌaahanꞌ, mantyi incyaahanꞌ na në́n ngꞌe ya na tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu ntyjëëhë Tito ntjoohin, neiinꞌ tsꞌon jon ee xjen na tja jon na mꞌanhoꞌ, tꞌman vaa na tondyiiꞌ tsꞌon jon na aa ncyꞌonhoꞌ cüentahin. Ndo ngꞌe na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ na tyꞌonhoꞌ cüentahin, siteinhanꞌ tsꞌon jon juu xjen na tomꞌaan jon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. \v 14 Vitjachen na ncja jon na mꞌanhoꞌ, jndye jñꞌoon ya totsjö nnon jon ntyja ꞌnaanhoꞌ. Ndoꞌ taꞌnan jntꞌahoꞌ na ngüejnꞌan na nndaꞌ vaa tsjö. Ndoꞌ chaꞌxjen joo jñꞌoon na tonanꞌmán ndëëhoꞌ, jñꞌoon na mayuuꞌhanꞌ. Mantyi joo jñꞌoonꞌñeen na jnduë́ nnon jon ntyja ꞌnaanhoꞌ, covityincyo na mayuuꞌhanꞌ. \v 15 Mangꞌe na nndaꞌ, nanein tꞌmanntyichen na venchjii Tito ꞌoꞌ ngꞌe vañjoonꞌ tsꞌon jon na totquen yahoꞌ cüenta tsoñꞌen jñꞌoon na totsinin jon ndëëhoꞌ. Tonanꞌndyiaꞌhoꞌ ndoꞌ tojooꞌ yantyi nꞌonhoꞌ na tonanꞌvehoꞌ jñꞌoon na tso jon ndëëhoꞌ. \v 16 Ndoꞌ na nndaꞌ, nën jndyi ngꞌe na mavaaꞌ tsꞌön na ninꞌquinanꞌquindëhoꞌ joo jñꞌoon na matsiquiꞌmanꞌ jahoꞌ. \c 8 \s Ntyja ꞌnaanꞌ na nanꞌtjonhin xoquituꞌ na ntꞌahin naya nnꞌan na itsitjahanꞌ ꞌnanhin \p \v 1 Ndoꞌ naneinhin ꞌoꞌ ntyjë, ntꞌue nꞌö́n na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon yo nque ntyjë na vantyja nꞌon Jesucristo na mꞌanhin ntjoo njoon cüentaaꞌ ndyuaa Macedonia. \v 2 Nquehin min na jaaꞌchen naviꞌ na inchjehanꞌhan, majoꞌ cotsamꞌanhin na nein jndyihin. Joohin min na jñenꞌ jndyihin, majoꞌ conanꞌtjonhin xoquituꞌ na chaꞌvijon na tyahin na nnanꞌcüanonhinhanꞌ na mꞌan nque nnꞌan judíos na vantyja nꞌon Jesús na itsitjahanꞌ ꞌnan na nninjntꞌue nanꞌñeen. \v 3 Macüjiꞌ jndyoyu ntyja ꞌnaanhin, min na tyiꞌjndye xoquituꞌ minhin, majoꞌ tyincyahin xiꞌ ncüii nchu xjen na jndëë jntꞌahin. Ata tenonchen na toninncyahin, chintyi chaꞌxjen na ntsitiu tsꞌan na ntꞌahin. Ndoꞌ nquehin jnanꞌtiuhan na jntꞌahin na nndaꞌ. \v 4 Majoo ntyjëëhë nanꞌñeen na mꞌanhin ntjoo Macedonia, yo na manchaꞌchen nꞌonhin totanhin ndë́ na ninncyá na nnanꞌjonhan na ntejndeihin joo nanꞌñeen na icüji Tyoꞌtsꞌonhan cüentaaꞌ jon na mꞌanhin juu tsjoon Jerusalén. \v 5 Min tajnanꞌtiú na ntꞌahin chaꞌxjen na jntꞌahin. Ee navejndyee nquehin tquenhin ntꞌö Tyoꞌtsꞌon na cüijntꞌue jon joohin xiꞌ ncüii nchu xjen na ntꞌue tsꞌon jon, ndoꞌ vi ndëcya jnduehin na quinduë́ na nin ꞌnan ntꞌue tsꞌon jon na quintꞌahin. \v 6 Ndoꞌ ya na jntyꞌiá na nndaꞌ, yajoꞌ tsjö nnon juu ntyjëëhë Tito na cja nndaꞌ jon na mꞌanhoꞌ. Ndoꞌ juu naya na conanꞌtjonhoꞌ xoquituꞌñeen, quinanꞌquindëhoꞌ juu tsꞌianꞌñeen chaꞌxjen na jnanꞌquitaꞌhoꞌhanꞌ yohin. \v 7 Quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo, ꞌoꞌ tꞌmanntyichen covantyja nꞌonhoꞌ jon, ndoꞌ ntyja ꞌnaan nnꞌan na conanꞌman jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon, ꞌoꞌ yantyichen conanꞌmanhoꞌhanꞌ, quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na covaaꞌ nꞌonhin jñꞌoonꞌñeen, ꞌoꞌ yantyi covaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa itsiquindyihanꞌ. ꞌOꞌ cojooꞌntyichen nꞌonhoꞌ na cotyentjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ na tꞌman vaa na conanꞌvengiohoꞌ já. Mangꞌe tsꞌianminꞌ na nanꞌxuanhoꞌ, mantyi cjooꞌ nꞌonhoꞌ na jndye xoquituꞌ na nnanꞌtjonhoꞌ. \p \v 8 Chito matsjö jñꞌoonvaꞌ ngꞌe ninꞌquityꞌi ꞌndyö ꞌoꞌ, chito joꞌ. Xiaꞌntyi matsiꞌman ndëëhoꞌ na joo mañoon ntyjehoꞌ cojooꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌianꞌñeen. Matsꞌahanꞌ chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ na vengiohoꞌ Jesucristo. \v 9 Ngꞌe jndë mangiohoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui ta Jesucristo. Juu jon ncüii cüii nnon na min tsonnangue yo quiñoonꞌndue, maꞌnaanꞌ jonhanꞌ. Majoꞌ ngꞌe na viꞌntyjii jndyi jon ꞌoꞌ, sꞌaa nquii jon na jñenꞌntyichenhin, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu na jñenꞌhin, ntquen Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ na conduihoꞌ na tyahoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. \p \v 10 Ndö vaa na matsijntꞌa nquenhoꞌ na itsohanꞌ na quintꞌahoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ. Chu tenönhöꞌ, ꞌoꞌ tomꞌaanꞌ jndyee nꞌonhoꞌ na ninꞌquitejndeihoꞌ joo nanꞌñeen na itsitjahanꞌ ꞌnaanhin, ndoꞌ manquehoꞌ taꞌ jndyeehoꞌ na conanꞌtjonhoꞌ xoquituꞌ chaꞌ quitejndeihanꞌhin. \v 11 Mangꞌe joꞌ, naneinhin quinanꞌquindëhoꞌ juu tsꞌianꞌñeen. Ee na ntꞌahoꞌ na nndaꞌ ntsiꞌmanhanꞌ na chaꞌxjen na cojooꞌ nꞌonhoꞌ na ninꞌquintꞌahoꞌ juu nayaꞌñeen, manndaꞌ quinanꞌquindëhoꞌhanꞌ xiꞌ ncüii nchu xjen ꞌnaanhoꞌ na min. \v 12 Ngꞌe ya na ninꞌquitejndei tsꞌan ncüii tyje juu ꞌnan na itsitjahanꞌ tsanꞌñeen, caveeꞌ nchjii Tyoꞌtsꞌon yo tsanꞌñeen na incyaa juu ꞌnan na min ntꞌö juu, tyiꞌican jon na ncyaa tsꞌan ꞌnan na tacuen. \p \v 13 Chito na ninꞌquinduë́ na quitsijaaꞌchenhanꞌ xu nacjohoꞌ ngꞌe na cotejndeihoꞌhin chaꞌ tyiꞌicanhanꞌ na ntꞌahin tsꞌian. \v 14 Ntꞌue nꞌö́n na cüejon cuen ꞌnan na ninjntꞌuehin chaꞌxjen nquehoꞌ. Naneinhin ꞌnan na min ndueehoꞌ coninnonhanꞌ, taviꞌnan itsitjahanꞌ ꞌoꞌ. Joꞌ joo ꞌnaanhoꞌ ntsinonhanꞌ ꞌnan na icanhanꞌ nanꞌñeen. Ndoꞌ ꞌio cha xe na aa ntsitjahanꞌ ꞌnan na ninjntꞌuehoꞌ, ndoꞌ joohan min ꞌnaanhin, ndëë ninncyahin ꞌnan na ntsinonhanꞌ na icanhanꞌ ꞌoꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ, ntsꞌaahanꞌ na cüejon nguaa ꞌnan na covijntꞌue joohin ndoꞌ mantyi nquehoꞌ. \v 15 Na ndui na nndaꞌ ntsijonhanꞌ chaꞌxjen na itsiquindyii juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui ntyja ꞌnaan nnꞌan Israel na itsohanꞌ: “Juu tsꞌan na jndye maná jñenꞌ, taꞌnan na jntyꞌiichenhanꞌ ntꞌö juu. Ndoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌjndyehanꞌ jñenꞌ, tyíꞌquitsitjahanꞌ juu.” \p Ndöꞌ vaa na itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen. \s Jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Tito yo nnꞌan na cotejndeihin tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon \p \v 16 Ncya ya Tyoꞌtsꞌon na tyincyaa jon na cüejon mꞌaanꞌ jndyi tsꞌon Tito ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌxjen ja. \v 17 Ee ya na tsjö nnon jon na ntꞌue tsꞌön na ngaquindyiaaꞌ nndaꞌ jon ꞌoꞌ, neiinꞌ jndyi jon na jndyii jon na nndaꞌ, ngꞌe nquii jon tyiiꞌ yantyihin na ninꞌcja nndaꞌ jon na mꞌanhoꞌ. \p \v 18 Yo juu jon conanꞌcüenö́n ncüiichen ntyjëëhë na vantyja tsꞌon juu Jesucristo. Tsoñꞌen ntyjëëhë na mꞌan ndyuaaminhin, ya jñꞌoon conduehin ntyja ꞌnaanꞌ tsanvanhin ngꞌe ya jndyi na itsꞌaa jon na incyaa jon jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ nquii Jesucristo. \v 19 Ndoꞌ chito xiaꞌntyi nndaꞌ vaa ntyja ꞌnaanꞌ jon. Mantyi nque nnꞌan na ncüii ncüii tmaanꞌ na vantyja nꞌon Jesucristo, jndë tjihin juu ntyjëëhë tsanvahin ndoꞌ tꞌuahan tsꞌian nnon jon na cja jon yo já Jerusalén xjen na ntsaquiꞌndyë́ xoquituꞌñeen. Ntyja nꞌö́n na ninncyahin na ya Jesucristo ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌianva na conanꞌtjonhoꞌ xoquituꞌ ndoꞌ na cüaaꞌ nꞌonhin na ꞌoꞌ ndoꞌ já mꞌan na neiinꞌ nnꞌön na cotejndeihoꞌ joohin. \v 20 Conanꞌjntꞌá na nntꞌá na nndaꞌ chaꞌ quitscuꞌhanꞌ na aa ntsitiu tsꞌan na nin ntyjiito aa nquë́ coninjntꞌue já joo sꞌonꞌñeen na mayahanꞌ na ꞌoꞌ coninncyahoꞌhanꞌ yo nnꞌan mañoon tmaanꞌ cüentaaꞌ Cristo. \v 21 Ngꞌe chito xiaꞌntyi na tonnon Tyoꞌtsꞌon conanꞌchö́n na ntꞌá chaꞌxjen na chuhanꞌ, maninꞌ cüejon contꞌá tondëë nnꞌan. \p \v 22 Mantyi ncüiichen ntyjëëhë na vantyja tsꞌon juu Jesucristo, cojñö́nhin na mꞌanhoꞌ yo joo nanꞌñeen. Jndye jnda jndë siꞌman juu ndë́ na ityeꞌntjon juu nnon Tyoꞌtsꞌon yo manchaꞌchen tsꞌon juu. Mantyi neiinꞌ juu na chi ncja juu na mꞌanhoꞌ ngꞌe ivaaꞌ tsꞌon juu na ya jndyi contꞌahoꞌ na ntejndeihoꞌ joo ntyjëëhë nanꞌñeen. \v 23 Xe na aa ngüaxeeꞌ tsꞌan ndu na cojñö́n Tito na mꞌanhoꞌ, quinduehoꞌ na itsijonhin yo ja tsꞌian na matsꞌa ndoꞌ na conduihin na ityeꞌntjon jon ndëëhoꞌ. Ndoꞌ xe na aa mantyi na ntaꞌxeeꞌ nnꞌan ntyja ꞌnaan joo ve ntyjëëhë na ntsquehin na mꞌanhoꞌ yo juu Tito, quinduehoꞌ na nque ntyjëëhë nnꞌan na mꞌan ntjoohin, tjihin ve nanꞌñeen ndoꞌ tꞌuahin tsꞌian ndëëhin na quinanꞌjonhan yo juu Tito na ncꞌohin na mꞌanhoꞌ. Nquii Cristo coninꞌtmaanꞌ jon ntyja ꞌnaanhin. \v 24 Mangꞌe joꞌ, ya na ntsquehin na mꞌanhoꞌ, quinanꞌmanhoꞌ ndëëhin na conanꞌviꞌngiohoꞌhin. Yajoꞌ ndëë nnꞌan na mañoon ntmaanꞌ na conduihin cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, nintyincyooꞌ na mayuuꞌ jñꞌoon na jndë jnduë́ ndëëhin na ꞌoꞌ tꞌman vaa na conanꞌviꞌngiohoꞌ ntyjehoꞌ na vantyja nꞌonhin Jesucristo. \c 9 \s Nnanꞌtjonhan sꞌon na ntejndeihanꞌ ntyjehan na vantyja nꞌon Jesucristo Jerusalén \p \v 1 Tyiꞌicanhanꞌ na ncüjintyëchën jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na ntejndeihoꞌ nnꞌan na mꞌanhin Jerusalén na conduihin ntyjehoꞌ na mantyi vantyja nꞌonhan Jesucristo, \v 2 Ngꞌe mantyji na mꞌancjehoꞌ na ntejndeihoꞌhin. Viochen xjen na mantyꞌi ja ntjoohin ndyuaa Macedonia, jndë macꞌösꞌahoꞌ ndëë ntyjehoꞌ na mantyi mꞌanhin ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, na ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ ndyuaa Acaya, machuꞌchen taꞌhoꞌ na conanꞌtjonhoꞌ xoquituꞌ na ntejndeihoꞌ ntyjëëhë nanꞌñeen. Ndoꞌ na nndaꞌ mꞌaan jñꞌoon na contꞌahoꞌ, joo ntyjëëhë na mꞌan ntjoohin, majndyentyihan mantyi conanꞌchonhin na nnanꞌtjonhin sꞌon na ntejndeihin nanꞌñeen chaꞌxjen na contꞌahoꞌ. \v 3 Majoꞌ min na nndaꞌ, majñön ntyjëëhë nanmin na mꞌanhoꞌ chaꞌ tyiꞌntsꞌaahanꞌ na veꞌ cꞌuaa nquii ꞌndyö na matsjö na jndë mꞌan cjehoꞌ yo xoquituꞌñeen. Ee ntꞌue tsꞌön na vitjachen na nguë na mꞌanhoꞌ ndoꞌ jndë jndë jnanꞌtjonhoꞌ joo sꞌonꞌñeen. \v 4 Chito ntsꞌaahanꞌ na juu xjen na nguë nntꞌa na mꞌanhoꞌ yo vendye ntyjëëhë nnꞌan ndyuaa Macedonia, ndoꞌ na nnintyincyooꞌ na tyiꞌcꞌoncjehoꞌ yohanꞌ. Ndoꞌ xe na aa nndaꞌ ngacjuꞌhanꞌ, yajoꞌ ntjo jnaanꞌ já na jndë jnduë́ na mꞌancjehoꞌ yo juuhanꞌ, ndoꞌ majndeichen mantyi nquehoꞌ ntjo jnaanꞌhoꞌ ngꞌe na jndë jnduë́ na jndë jnanꞌjndaꞌhoꞌhanꞌ. \v 5 Ngꞌe joꞌ, jndë sitiu na yantyichen na tsjö ndëë ntyjë nanmin, na quintꞌahin vi nayaꞌñeen na quitsaquijntyꞌiahin ꞌoꞌ vitjachen na nguë nntꞌa na mꞌanhoꞌ chaꞌ caquindëñꞌen juu tsꞌianꞌñeen. Yajoꞌ nnintyincyooꞌ jndyoyu na coninncyahoꞌhanꞌ yo na neiinꞌ nꞌonhoꞌ, ndoꞌ na nndaꞌ tyiꞌjeꞌquindëë ndue nnꞌan na veꞌ ngꞌe na jndeiꞌ ꞌndyö, joꞌ na tyincyahoꞌhanꞌ, min na tyiꞌxoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ. \p \v 6 Majoꞌ cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoonvahin: Juu tsꞌan na tyiꞌjndye ꞌnan tsjan na nnonꞌ, chjo ꞌnan na ngueꞌ. Majoꞌ juu tsꞌan na jndyehanꞌ nnonꞌ, jndyehanꞌ ngueꞌ. \v 7 Yajoꞌ ncüii ncüiihoꞌ ntyjantyi ꞌnan jndë jnanꞌtiuhoꞌ quiiꞌ nꞌonhoꞌ, chuhanꞌ na nninncyahoꞌ xoquituꞌñeen. Chito na nninncyahoꞌhanꞌ na veꞌ yo ncꞌuaaꞌchen, min chito yo najndeiꞌhanꞌ. Ngꞌe juu tsꞌan na neiinꞌ juu na incyaa juu ꞌnan na icanhanꞌ na ninjntꞌue ntyje juu, nquii Tyoꞌtsꞌon venchjii jon tsanꞌñeen. \v 8 Nquii Tyoꞌtsꞌon vaa najndei na conduihin na vantjoꞌchen na ndëë ninncyaa jon tsoñꞌen nnon ꞌnan na icanhanꞌ ꞌoꞌ. Manndaꞌ vaa chaꞌ tsoñꞌenhanꞌ ndinonhanꞌ. Ata mantyi ꞌndyiihanꞌ ꞌnan na ntꞌahoꞌ naya mañoon nnꞌan. \v 9 Chaꞌna itso jñꞌoonꞌ jon na jndui: \q Juu tsꞌan na tyiꞌntycüiiꞌ juu ꞌnan na minhin na itsꞌaa juu naya nanninñenꞌ, \q tyiꞌxeꞌquitsuuꞌ tsꞌon Tyoꞌtsꞌon naya na itsꞌaa tsanꞌñeen. \p Manndaꞌ itsiquindyi juu jñꞌoonvaꞌ. \v 10 Ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na incyaa jon ꞌnan tsjan na conon nnꞌan chaꞌ ngueꞌhanꞌ na ntcüaꞌhan, mantyi nninncyaa jon tsoñꞌen ꞌnan na icanhanꞌ ꞌoꞌ. Ndoꞌ ntsꞌaa jon na nninjndyehanꞌ chaꞌ jndye vaa na nndëë ntejndeihoꞌ nnꞌan na tyiꞌcüijndeiꞌ ꞌnan na nninjntꞌuehin. \v 11 Ndoꞌ na majndyentyichen ꞌnan na incyaa Tyoꞌtsꞌon na ityio jon jnꞌaanhoꞌ, matꞌmanntyichen incyaahanꞌ na ntꞌahoꞌ naya nnꞌan. Ndoꞌ juu nanꞌñeen na concyahoꞌ ndë́ na nninncyáhanꞌ ndëë mañoon nnꞌan, ntyja ꞌnaan joohanꞌ jndyechen nnꞌan nnanꞌtꞌmaanꞌhan jon na ncya ya jon. \v 12 Ngꞌe juu nayavahin na contꞌahoꞌ, chito xiaꞌntyi itsinonhanꞌ ꞌnan na itsitjahanꞌ ntyjehoꞌ nanꞌñeen na vantyja nꞌon Cristo. Mantyi ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ jndye nnꞌan nnanꞌtꞌmaanꞌhan nquii Tyoꞌtsꞌon na nnduehin na ncya ya jndyi jon. \v 13 Ndoꞌ ngꞌe na cotejndeihoꞌhin, conanꞌmanhoꞌ na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ yo Cristo. Joꞌ na nnanꞌtꞌmaanꞌ nanꞌñeen Tyoꞌtsꞌon ngꞌe tsiꞌmanhanꞌ na chaꞌxjen na conanꞌjonhoꞌ yo juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo, joꞌ conanꞌquindëhoꞌhanꞌ. Nnduehin na ncya ya jon na cotejndeihoꞌ joohin, ndoꞌ majoꞌntyi ntꞌa joo ntyjehoꞌ na mꞌan mañoon njoon na mantyi vantyja nꞌonhin jon. \v 14 Ndoꞌ na nndaꞌ, xjen na conanꞌneinhin nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhoꞌ, ntsꞌaahanꞌ nꞌonhan na ninꞌquijntyꞌia jndyihan ꞌoꞌ ndoꞌ na ntaꞌjnꞌaanhin ꞌoꞌ ngꞌe tꞌman naya itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon joohin yo ntyja ꞌnaanhoꞌ. \v 15 Ncya ya jndyi Tyoꞌtsꞌon ngꞌe juu naya na jndë sꞌaa jon na jñon jon jnda jon tsonnanguevahin. Juu nayaꞌñeen taquintyja na tꞌman conduihanꞌ, min taꞌnan jñꞌoon na ndë ntsiꞌman jndaꞌhanꞌ nchu vaa na njonhanꞌ. \c 10 \s Vaa najndei na tsixuan Pablo ngꞌe conduihin tsꞌan na vayꞌoon jñꞌoon yo Cristo \p \v 1 Cristo conduihin na ya ñuan tsixuan jon ndoꞌ mꞌaan jon na ncjohin yo nnꞌan. Yo ntyja ꞌnaanꞌ joohanꞌ, macꞌan ntyꞌia ndëëho, mancö Pablo, xjen na mꞌan quityquiiꞌ ntꞌanhoꞌ, covicꞌuaa jñꞌoon na condui ja tsꞌan xuanꞌ, majoꞌ ya na tycya na mꞌan yo ꞌoꞌ, saaꞌ tsꞌön. \v 2 Majoꞌ macꞌan ndëëhoꞌ na tyiꞌntꞌahoꞌ na jndeiꞌhanꞌ na quitsiꞌman na saaꞌ tsꞌön ndëëhoꞌ xjen na nguë nntꞌa na mꞌanhoꞌ, ngꞌe mayuuꞌ na nndisaaꞌ tsꞌön ndëë joo nnꞌan na conanꞌtiuhan na já contꞌá chaꞌxjen na contꞌa nque nnꞌan na nanꞌxuan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue. \v 3 Ee min na mayuuꞌ mannꞌan já chaꞌxjen minꞌcya ro tsꞌan, majoꞌ chito cotsananꞌve já nacjooꞌ natyia chaꞌxjen na contꞌa nnꞌan tsonnangue yo na jndaꞌ nquen nquehin. \v 4 Ngꞌe ntꞌö tsꞌian na covijntꞌue já na cotsananꞌve já nacjooꞌ juu natyia, chito nanꞌxuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na tsixuan tsonnangue. Joo ntꞌö tsꞌianmin na covijntꞌue já quityquiiꞌ tsꞌianvahin, nanꞌxuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ najndei na incyaa nquii Tyoꞌtsꞌon ndë́ chaꞌ nnanꞌtyꞌuí juu tsꞌian na contꞌa nnꞌan na conanꞌvehin nacjooꞌ jon. \v 5 Conanꞌtyꞌuí tsoñꞌen jñꞌoon na cotjiꞌ nnꞌan na taquintyja nquehin tꞌman conduihin na juuhanꞌ itscuꞌhanꞌ na ncüaaꞌ nꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Conanꞌchö́n na quitsindyiaꞌ tsꞌan ntyja na itsitiu nquii juu, xjen joꞌñeen ntsiquindë juu chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii Jesucristo. \v 6 Ndoꞌ xjen na nndityincyooꞌ na cotaꞌngueeꞌhoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ mꞌancjë́ na ntꞌá na quitꞌuiihanꞌ joo nanꞌñeen na tyiꞌninꞌquitaꞌngueeꞌhan tonnon nquii jon. \p \v 7 ꞌOꞌ veꞌ ntyja ꞌnan na covityincyooꞌ, joꞌ cotjiꞌhoꞌ cüenta. Majoꞌ tyiꞌya na nndaꞌ conanꞌtiuhoꞌ. Minꞌcya ro tsꞌan na nchjii ya juu na condui juu cüentaaꞌ Cristo, cüjiꞌ juu cüenta na chaꞌxjen na ityeꞌntjon juu nnon jon, majoꞌntyi nanꞌxuán. \v 8 Juu najndei na condui nquii Jesús, tyincyaa jon na tsixuanhanꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ngaquehoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌhin. Min xe na aa macoꞌsꞌa ja na tsixuanhanꞌ, majoꞌ taꞌnan ncüii nnon ꞌnan na totsꞌa xjen na tomꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ jndë ntjo jnaanꞌ ja. \v 9 Ndoꞌ na nndaꞌ matsjö, matsjöhanꞌ chaꞌ tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na ninꞌquitsityꞌuë jahoꞌ yo joo tson na matscüenön na mꞌanhoꞌ. \v 10 Ee mꞌan nnꞌan na tyiꞌya jñꞌoon conduehin na jaaꞌ jndyi jñꞌoon na chuuꞌ joo tsonꞌñeen na matscüenön na mꞌanhoꞌ. Majoꞌ conduehin juu xjen na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ndiquindëë ntsitjönꞌ jñꞌoon na mancya ndëëhoꞌ ndoꞌ tsꞌan na tyiꞌngüi ja. \v 11 Nque nnꞌan na nndaꞌ vaa na conduehin, icanhanꞌ na cüaaꞌ nꞌonhin na vi na jndë squë́ nntꞌá quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, cüejon nntꞌá chaꞌxjen juu jñꞌoon na conduë́ ndëë joo tsonꞌñeen na jnanꞌcüanö́n na mꞌanhoꞌ. \p \v 12 Já tyiꞌxeꞌquinanꞌchö́n na cüejon condui já chaꞌnan ve ndye nnꞌan na condue nquehan na juu jñꞌoon na coninncyahan taquintyja na quindëhanꞌ, min xeꞌquitjíꞌ cüenta na aa tsijonhanꞌ já yohin. Ee joohin ntyja ꞌnaan na jndaꞌ nquenhin cotjiꞌ nquehin cüenta ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na contꞌahin yo ntyjehin. Ndoꞌ na nndaꞌ, itsiꞌmanhanꞌ na tyiꞌjndaꞌ nquenhin. \v 13 Majoꞌ tyiꞌxeꞌquitaꞌntycꞌë́ ntyja ꞌnaanꞌ na vanaan na ngitaꞌsꞌá já. Xiaꞌntyi cotaꞌsꞌá já ntyja ꞌnaanꞌ juu na jndë sijndaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ntyja nján, Ee juuhanꞌ mantyi itꞌuiihanꞌ juu tsꞌian ꞌnaanꞌ jon na contꞌá quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. \v 14 Nquë́ squë́ jndyë́ na mꞌanhoꞌ yo juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo, ngꞌe na nndaꞌ, taꞌnan ncüii tsꞌan na ndëë ngitso juu na juu najndei na nanꞌxuán, tantycꞌë́hanꞌ na conduë́ nin ꞌnan na quintꞌahoꞌ. \v 15 Ndoꞌ na nndaꞌ, juu tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na itsꞌaa ncüiichen tsꞌan, xe na aa conduë́ tsꞌian njánhanꞌ, ntsiꞌmanhanꞌ na juu najndei na incyaa jon na nanꞌxuán, cotaꞌntycꞌë́hanꞌ. Majoꞌ juu na vantyja nꞌonhoꞌ Jesucristo, contyja nꞌö́n na ngaquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, chaꞌ juu tsꞌian na jndë siꞌjndaꞌ Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ngavitꞌmanntyichenhanꞌ. \v 16 Ndoꞌ na nndaꞌ, ndëcya nndëë ngitsá na tonnonchen na ninncyá jñꞌoon naya ndëë joo nnꞌan ndyuaaꞌñeen. Majoꞌ tsꞌian na jndë sꞌaa ncüiichen tsꞌan jeꞌquitaꞌsꞌá já ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. \p \v 17 Yajoꞌ juu tsꞌan na icoꞌsꞌa nquiihin na vaquinjonꞌ tsꞌian na itsꞌaa juu, cüa, coꞌsꞌa tsanꞌñeen nquii Jesús na conduihin na icoꞌxen jonhin. \v 18 Ngꞌe chito nquii tsꞌan na itso juu na vaquinjonꞌ tsꞌian na itsꞌaa juu na tsiꞌmanꞌhanꞌ na mayuuꞌ yahanꞌ. Majoꞌ juu tsꞌan na itso Tyoꞌtsꞌon na taquinjonꞌ tsꞌian na sꞌaa juu, juu tsꞌianꞌñeen na mayuuꞌ taquinjonꞌhanꞌ. \c 11 \s Mꞌan nnꞌan na conduehin na jñon Cristohin, majoꞌ conanꞌviꞌnnꞌanhin \p \v 1 Ya jndyi nchji xe na aa ncꞌonhoꞌ chjo na tꞌman nꞌonhoꞌ yo ja viochen xjen na matsinën chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ tsinin, min na chito aa joꞌ tsixuan. Cüa, quitaꞌngueeꞌhoꞌ na ntsꞌa na nndaꞌ. \v 2 Xue ja ꞌoꞌ chaꞌxjen nquii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan na xuehin jaa. Ee tcꞌö ꞌndyö nnon Cristo na nquii jon nduihin sꞌahoꞌ. Sꞌa na nndaꞌ chaꞌ ndëë ninncya jahoꞌ ntꞌö jon na ntsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon ncüii yuscundyua na tacomꞌaan juu yo tsansꞌa. \v 3 Juu quitsu yo na jndaꞌ xquen juu, siꞌviꞌnnꞌan juu Eva. Mantyi itsityꞌuehanꞌ ja na nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na coquenonhoꞌ. Ee ntsꞌaa juu na tyiꞌninncüii ncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo na nꞌndyehoꞌ na xiaꞌntyi nquii jon na njonhin ngiohoꞌ. \v 4 Ngꞌe xe na aa ncüjeeꞌ ncüii tsꞌan na mꞌanhoꞌ na nninncyaa juu jñꞌoon ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesús na vandyaꞌhanꞌ, chito chaꞌxjen joo jñꞌoon na toninncyá na tentyja nꞌonhoꞌ, majoꞌ conanꞌvehoꞌ jñꞌoon ꞌndyo tsanꞌñeen. Ndoꞌ xe na incyaa tsanꞌñeen jñꞌoon ndëëhoꞌ na chito nquii Espíritu na conduihin Tyoꞌtsꞌon sijndaꞌhanꞌ, cje ro coyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ. Ndoꞌ na nndyoyꞌoon tsanꞌñeen mañoon jñꞌoon na itso juu conduihanꞌ jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, min juu jñꞌoonꞌñeen chito conduihanꞌ chaꞌxjen joo jñꞌoon na toninncyá ndëëhoꞌ, majoꞌ conanꞌvehoꞌ jñꞌoon na incyaa juu. \v 5 Yo ntyja njan, tyiꞌquitsꞌaahanꞌ nchji na tyiꞌcüentyja na tꞌman condui ja yo ntyja ꞌnaan joo nanꞌñeen na coninncyahin jñꞌoon ndëëhoꞌ na conduehan na nquehin na conduihin nnꞌan njonntyichen na iꞌua Cristo tsꞌian ndëëhan. \v 6 Ee min xe na aa mayuuꞌ na ndiquitsinchꞌu ja jñꞌoon xjen na matsinën ndëë nnꞌan chaꞌna nque nanꞌñeen, majoꞌ tanin, jndye jñꞌoon mavaꞌ tsꞌön ntyja ꞌnaanꞌ nquii Jesucristo na jndë siꞌmanꞌhanꞌ ndëëhoꞌ. Ndoꞌ juu tsꞌianꞌñeen, jndë siꞌman jndyoyuhanꞌ ndëëhoꞌ na nndaꞌ vaa ntyja nján. \p \v 7 Juu xjen na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, veꞌ tsꞌian ndyiaꞌ totsꞌa chaꞌ ninjndaꞌ ꞌnan na tocanhanꞌ ja. Totsꞌa na nndaꞌ chaꞌ nditꞌmanhoꞌ ndoꞌ chaꞌ minꞌncüii tyíꞌquichojnanhoꞌ nnön. ¿Aa sitja ja ndëëhoꞌ na tatyꞌön xoquituꞌ ndueehoꞌ? \v 8 Xjen na totsiꞌman jñꞌoon naya ndëëhoꞌ, joo ntmaanꞌ nnꞌan na vantyja nꞌon Jesús na mꞌanhin mañoon njoon, nduee joo nanꞌñeen tyꞌön cüenta xoquituꞌ na tijntꞌue ja na totsijnda ꞌnan na tocanhanꞌ ja, joꞌ na jndëë totyeꞌntjön ndëëhoꞌ. \v 9 Mantyi juu xjen na tomꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ndoꞌ na tatijndeiꞌ xoquituꞌ njan, taꞌnan tyiö xu nacjohoꞌ ngꞌe nque ntyjëëhë na vantyja nꞌon Jesucristo na mꞌanhin ndyuaa Macedonia, juu xjenꞌñeen squehin na mꞌan, ndoꞌ tyincyahin sꞌon na tijntꞌue ja. Juu xjenꞌñeen min taꞌnan tyiö xu nacjohoꞌ, min jeꞌquitsꞌa na nndaꞌ na tonnonchen. \v 10 Juu jñꞌoon na mayuuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo mꞌaanhanꞌ quiiꞌ tsꞌön ya na matsjö na tyiꞌjon ncya na ncüii ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ ndyuaa Acaya na nndëë nnanꞌtsanꞌhoꞌ ja na matsjö nquiꞌ na matsꞌa na nndaꞌ. \v 11 Ndoꞌ na nndaꞌ matsjö ¿Aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na tyiꞌviꞌntyji ꞌoꞌ? Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ntyjii jndaꞌ jon na viꞌntyji jahoꞌ. \p \v 12 Ndoꞌ na tonnonchen, ninncüii xjen ntsꞌa chaꞌxjen na totsꞌa xjen na tomꞌan yohoꞌ. Ntsꞌahanꞌ chaꞌ joo nanꞌñeen na conduehin na nincüajon contꞌahin tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na contꞌá, ntscuꞌhanꞌ na conanꞌntsa nquehin. \v 13 Joo nanꞌñeen na matsinën ntyja ꞌnaanhin ndöꞌ, conduehin ndëëhoꞌ na conduihin nnꞌan na iꞌua Cristo tsꞌian ꞌnaanꞌ jon ndëëhan, majoꞌ tyiꞌyuuꞌhanꞌ. Veꞌ conanꞌviꞌnnꞌanhin ꞌoꞌ, veꞌ contꞌa nquehin na joꞌ conduihin. \v 14 Ndoꞌ na nndaꞌ contꞌahin, tyiꞌtsiñoonhanꞌ na tsixuanhanꞌ ngꞌe mantyi juu yutyia Satanás itscüequenhin chaꞌ ncüii ángel na nancooꞌ jndyi quixuee. \v 15 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa itsꞌaa juu, covaaꞌ nnꞌön na joo nnꞌan na cotyentjon nnon juu, tsꞌian na contꞌahin, ntsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsꞌian na contꞌa nnꞌan na cotsamꞌanhin chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ juu xuee na matsꞌiañꞌen, ntꞌuiityenhanꞌ nanꞌñeen tsojnaanꞌ na chito joꞌ na contꞌahan. \s Naviꞌ na toquenon Pablo ngꞌe na conduihin tsꞌan na iꞌua Cristo tsꞌian nnon jon \p \v 16 Ncüiichen jon matsjö ndëëhoꞌ, tyiꞌncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na condui ja tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ tsinin. Majoꞌ tanin, xe na aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na joꞌ condui ja, cꞌonhoꞌ na tꞌman nꞌonhoꞌ yo ja chaꞌ nndëë ncüjiꞌsꞌa chjo ja ntyja njan, chaꞌxjen na coyꞌonhoꞌ na tꞌman nꞌonhoꞌ yo tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ itsinin. \v 17 Jñꞌoonvaꞌ na matsinën na matsꞌa ncö na tꞌman condui ja, chito ta Jesús na sijndaꞌ xquën na quitsjöhanꞌ. Veꞌ matsinëntö chaꞌna tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ xquen. \v 18 Jndye nnꞌan cotsque na mꞌanhoꞌ na conanꞌsaaꞌ nquehin nchu vaa na conduihin chaꞌxjen contꞌa nque nnꞌan tsonnangue. Mangꞌe na nndaꞌ contꞌahin, mantyi ja ncüjiꞌsꞌa chjo ja. \v 19 ꞌOꞌ na jndaꞌ jndyi nquenhoꞌ, ntyjiiꞌ ya jndyi tsꞌön na ndëë nnanꞌquii nꞌonhoꞌ yo ja na condui ja tsꞌan na tsanꞌ xquen. \v 20 Ata contjo ngiohoꞌ min na contꞌa nanꞌñeen na jndeiꞌhanꞌ na quityentjonhoꞌ ndëëhin. Contꞌahin na nquehoꞌ quinanꞌquitsuhoꞌ chaꞌ ntcüaꞌhan, jndë tꞌuehin ꞌoꞌ yo jñꞌoon na conanꞌneinhin, contꞌa nquehin na tꞌman conduihin ndëëhoꞌ, ata cotuenꞌhin ndaꞌ jndyuehoꞌ. Majoꞌ min na contꞌahin nanꞌminꞌ yo ꞌoꞌ, contjo ngiohoꞌ. \v 21 Jnꞌan jndyi ja na macjüjiꞌ jndyoyu ndëëhoꞌ na tatisaaꞌ tsꞌön xjen na tomꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, na ntsꞌa yohoꞌ chaꞌxjen contꞌa nanminꞌ. Cüa, cuaa nquii na ngitaꞌsꞌahan ntyja ꞌnaanhan ndëëhoꞌ. Majoꞌ tanin, cüejon condui ja yohan. Quitquenhoꞌ cüenta na matsinën chaꞌxjen itsinin ncüii tsꞌan na tsanꞌ xquen. \p \v 22 Conanꞌntsahin ndëëhoꞌ na conduihin nnꞌan na conanꞌnein jñꞌoon hebreo. Tanin, mantyi ja majuu jñꞌoonꞌñeen matsinën. Conanꞌntsahin na conduihin nnꞌan tsjan ꞌnaan Israel, mantyi joꞌ condui ja. Conanꞌntsahin na conduihin tsjan ꞌnaanꞌ nquii Abraham na jndyocahanꞌ, majoꞌntyi ja. \v 23 Conduehin ndëëhoꞌ na nnon nquii Cristo cotyentjonhin, majoꞌ ja tꞌmanntyichen tsꞌian ꞌnaanꞌ jon matsꞌa, chito chaꞌ na contꞌahin. Matsinën chaꞌvijon tsꞌan na tsanꞌchen xquen. Ja jaaꞌntyichen tsꞌian matsꞌa na matsiquindyi nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, chito chaꞌxjen na contꞌahin. Jndyentyichen jnda jndë tyiꞌ nnꞌan ja vancjo, chintyi na cotjon joohin. Ndoꞌ jndyentyi jnda jndë tjaꞌ nnꞌan ja jnaanꞌ na mancya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ jndyentyi nnon na maquenön na ninꞌquitscueeꞌhan ja. \v 24 Nque nnꞌan na conintque ndëë ntyjë́ nnꞌan Israel, ꞌon jnda tjaꞌhan ja yo tjantsiꞌ, tyiꞌncüii na ꞌon jndaꞌñeen, ntycu nchoꞌnqui vantyjoꞌ ñjen tjantsiꞌ na totuenꞌhin ja. \v 25 Ndoꞌ nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan Romanos, ndye jnda tjaꞌhan ja yo nꞌoon. Ncüii jon tuenꞌ nnꞌan ntjöꞌ ja. Ndye jnda tyuiiꞌ vꞌaandaa naijon na ñjön. Ncüii xuee ndoꞌ ncüii tsjon na toquiñjön quityquiiꞌ ndaandue ngꞌe na jndë tyuiiꞌhanꞌ. \v 26 Jndyechen na toncuuꞌ na maquenön na mantyꞌi na mancya jñꞌoon naya, toncuuꞌ na mavetꞌiö jndaahinꞌ. Toncuuꞌ na ncyꞌon nanntyꞌuee ja. Toncuuꞌ yo nnꞌan tsjan na tui ja na ninꞌquinanꞌcueeꞌhin ja, ndoꞌ majoꞌntyi nnꞌan na conduihin mañoon tsjan. Ncüii ncüii tsjoon yuu na mancya jñꞌoon naya, mꞌaan na toncuuꞌ na nnanꞌcueeꞌ nnꞌan tsjoonꞌñeen ja. Mꞌaan na toncuuꞌ na mantyꞌi nato jndëë ndoꞌ mantyi nnon ndaandue. Ndoꞌ mantyi mꞌaan na toncuuꞌ ntyja ꞌnaan joo ntyjë nnꞌan judíos na veꞌ contꞌa nquehin na conduihin nnꞌan na vantyja nꞌonhin Jesucristo. \v 27 Itscüejndyaaꞌ jndyihanꞌ ja na matsiquindëë tsꞌian na iꞌua Cristo nnön, ndoꞌ jndye nnon naviꞌ jndë maquenön ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Jndye jnda mavejntꞌö tsantsjon, jndye jnda itsitjahanꞌ ꞌnan na ntcüꞌa. Jndye jnda taꞌnan tocüꞌa. Vaa xjen na toviquijntꞌe ja na tën jndyi na tatotsinonhanꞌ ndiaa na ntcüë. \p \v 28 Ndoꞌ vandyaꞌ nanꞌmin, minchen mañoon nnon ꞌnan na maquenön. Nque nnꞌan na ncüii ncüii tmaanꞌ na vantyja nꞌonhan Jesucristo, ꞌio ꞌio mꞌaanꞌ jndyi tsꞌön nchu vaa na coquenonhan. \v 29 Ncüii ntyjë na vantyja tsꞌon juu Cristo, na tyiꞌjndei ya juu ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja tsꞌon juu, chaꞌvijon ncö maquenönhanꞌ ntyji. Ndoꞌ mantyi ncüii ntyjë na vantyja tsꞌon juu jon, xe na aa itsitjahin nnon jon, mantyi itsiquindyaꞌhanꞌ ntyji na nndaꞌ vaa iquenon juu. \v 30 Majoꞌ xe na aa icanhanꞌ na cüjiꞌsꞌa ja ntyja njan, ncüjiꞌsꞌa ja ntyja ꞌnaan joo nanꞌminꞌ na maquenön na conanꞌmanhanꞌ na ja tsꞌan na tyiꞌjndei ja ntyja na vantyja tsꞌön. \v 31 Tyoꞌtsꞌon nchjii jon na mayuuꞌ jñꞌoon na matsinën ndëëhoꞌ, chito jñꞌoon quintuhanꞌ. Condui jon tye nquii Jesucristo na ityeꞌntjon jon jaa. Chuhanꞌ na manchaꞌ xjen quinanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan jon. \v 32 Juu xjen na tomꞌan tsjoon Damasco, nquii Aretas conduihin rey juu tsjoonꞌñeen. Ndoꞌ juu tsan na mꞌaan nacje ꞌnaanꞌ reyꞌñeen na conduihin gobernado, tꞌua jon tsꞌian ndëë sondaro ꞌnaanꞌ jon na quindahin ja ꞌndyo tsjoonꞌñeen na ncyꞌonhin ja. \v 33 Mangꞌe joꞌ, nque nnꞌan tsjoonꞌñeen na vantyja nꞌonhan Jesucristo, jnanꞌjndaꞌhan ncüii tsque tꞌman, tua quityquiiꞌhanꞌ, ndoꞌ jnanꞌcüenonhan ja ncüii ventana vaaꞌ ncüii ntyjehin, joꞌ jnanꞌquioohin ja tyuaa toxenꞌ teonntjöꞌ ꞌndyo juu tsjoonꞌñeen. Manndaꞌ vaa na jnꞌuan ja ntꞌö juu tsanꞌñeen. \c 12 \s Min ꞌnan tityincyooꞌ nnon Pablo na siꞌman Tyoꞌtsꞌon nnon jon \p \v 1 Tayuu jntꞌue na macüjiꞌsꞌa ja ntyja njan ncö. Majoꞌ tanin, ntsinënntyëchën ntyja ꞌnaan joo ꞌnan na tityincyooꞌ nnön na jntyꞌia, yo jñꞌoon na siꞌman Tyoꞌtsꞌon nnön na tyiꞌcüanaan na ntscüenönhanꞌ ndëë nnꞌan. \v 2 Mavajnꞌaan ncüii tsꞌan na vantyja tsꞌon juu nquii Cristo. Jndë jndë nqui nchoꞌ nenque chu na tayꞌoonhanꞌhin quiñoonꞌndue na vja ndye. Majoꞌ tyiꞌquintji na aa yo ninvaa siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen na tayꞌoonhanꞌhin joꞌ ndoꞌ aa chito joꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon ntyjii. \v 3 Ndoꞌ manchji na tayꞌoonhanꞌ tsanꞌñeen joꞌ, veꞌ tyiꞌquintji na aa yo siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu ndoꞌ aa chito joꞌ, majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ntyjii. \v 4 Tayꞌoonhanꞌ juu naijon na nancooꞌ jndyi na jndyuhanꞌ paraíso. Ndoꞌ joꞌ jndyii tsanꞌñeen jñꞌoon na min tyiꞌcüanaan na ntscüenon juuhanꞌ ndëë nnꞌan. \v 5 Ntyja ꞌnaanꞌ na nndaꞌ tjon tsanꞌñeen, macüjiꞌsꞌa chjo ja, majoꞌ ntyja njan ninnquiiꞌchen macüjiꞌsꞌa ja ntyja ꞌnaan joo ꞌnan na maquenön na conanꞌman jndyoyuhanꞌ na tsꞌan na tyiꞌngui ndëë ntsꞌa. \v 6 Ee min xe na aa ntsꞌaahanꞌ na ninꞌcüjiꞌsꞌa ja ntyja njan, tyiꞌxeꞌquitsiꞌmanhanꞌ na tsanꞌ xquën ngꞌe ninquiiꞌchen jñꞌoon mayuuꞌ matsinën. Majoꞌ tyiꞌxeꞌcüjiꞌsꞌa ja ntyja njan, tyiꞌntsꞌaahanꞌ na ncüjiꞌ tsꞌan cüenta na tꞌmanntyichen condui ja, chichen juu na iquen juu cüenta ntyja ꞌnaan joo tsꞌian na matsꞌa ndoꞌ yo joo jñꞌoon na mancya. \v 7 Ndoꞌ ngꞌe ntyja ꞌnaan joo ꞌnanꞌñeen na njon jndyi na jntyꞌia nnönhanꞌ, juu xjenꞌñeen tyjeeꞌnon ncüii ángel na ityeꞌntjon nnon Satanás na mꞌan. Joꞌ sꞌaa juu na toquiihanꞌ ja chaꞌvijon na cocja tseon. Juu na nndaꞌ tjön, itscuꞌhanꞌ na ncüjiꞌsꞌa ja ntyja ꞌnaan joo ꞌnanꞌñeen na jntyꞌia nnön. \v 8 Joꞌ ndye jnda tcꞌan nnon ta Jesús na quenaanꞌ jon juu nanꞌñeen na itsꞌaa viꞌhanꞌ ja. \v 9 Majoꞌ sintcüeꞌ jon jñꞌoon nnön, itso jon: “Juu naya na condui ja, covinonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ, ngꞌe ya na tyiꞌngui ndëë ntsꞌaa tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌ nquii juu, yantyichen itsiꞌmanhanꞌ na condëë itsꞌaa juu ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui ja.” Mangꞌe na nndaꞌ tso jon nnön, nën rö na ncüjiꞌsꞌachen ja nchu vaa na tsixuan na tyiꞌjndö, chaꞌ juu najndei na tsixuan jon, cüityincyooꞌhanꞌ yo ntyja njan. \v 10 Ngꞌe joꞌ, nën na tsiꞌmanhanꞌ na tsꞌan na tyiꞌngui ja, tanin min na conanꞌcüejnaanꞌ nnꞌan ja, min na vaa xjen na tyiꞌcüijndeiꞌ ꞌnan na icanhanꞌ ja, min na conanꞌve nnꞌan nacjö na mancya jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, min na viꞌ maquenön ngꞌe tsꞌian ꞌnaanꞌ jon na matsꞌa, majoꞌ nën rö ngꞌe mavaaꞌ tsꞌön ntyja ꞌnaanꞌ joo nanꞌminꞌ, covityincyooꞌ jndyoyu na nquii Cristo incyaa jon najndei na condui nquii jon chaꞌ condëë matsꞌa tsꞌian ꞌnaanꞌ jon. \s Nnꞌan Corinto na vantyja nꞌon Cristo, jndye vaa na mꞌaanꞌ tsꞌon Pablo ntyja ꞌnaanhin \p \v 11 Mantyji na matsinën ndëëhoꞌ chaꞌvijon tsꞌan na tsanꞌchen xquen. Majoꞌ juu ꞌnan na contꞌahoꞌ itsꞌaahanꞌ na ijndeiꞌhanꞌ na ndöꞌ vaa na matsinën. Min na tyiꞌnjonchen condui ja, majoꞌ tyiꞌcje tsixuan ja yo nanꞌñeen na condue nquehin na joohan conduihin nnꞌan na conanꞌquindyiihin nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo, njonntyichenhan. Majoꞌ ꞌoꞌ chojnanhoꞌ na quinduehoꞌ ndëë nanꞌñeen ntyja njan na vaquinjonꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌ jon na matsꞌa. \v 12 Xjen na tomꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, tsꞌian na totsꞌa totsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ condui ja tsꞌan na iꞌua Cristo tsꞌian nnön na mancya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan, min jndye nnon naviꞌ toquenön na ninꞌquitsitsanꞌhanꞌ ja yo tsꞌian na totsꞌa. Majoꞌ yo na tꞌman tsꞌön, jndye nnon tsꞌian na totsꞌa na joohanꞌ tyiꞌxeꞌquinduihanꞌ xe na aa veꞌ ntyja najndö ncö, ndoꞌ mantyi yo jnꞌaan tꞌman na tyincyaahanꞌ na vacue mꞌaanꞌ nꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanhanꞌ, yo mañoon nnon tsꞌian na totsꞌa na tonanꞌmanhanꞌ najndei na tsixuan nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 13 Ndoꞌ ngꞌe tsꞌianminꞌ na totsꞌa, yajoꞌ ¿Ndu na cotjiꞌhoꞌ cüenta na njonntyichen ntyji yo mañoon ntmaanꞌ nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan Cristo, chichen nquehoꞌ? ¿Aa jnaanꞌ na tatyincya na ntixeeꞌhoꞌ ja xjen na tomꞌan yo ꞌoꞌ, aa ngꞌe joꞌ itsꞌaahanꞌ na nndaꞌ vaa na ngiohoꞌ yo ja? Quinanꞌtꞌman chjo nꞌonhoꞌ ja na nndaꞌ vaa na sitja ja ndëëhoꞌ. \p \v 14 Naneinhin ndë ndye jnda na matsijntꞌa na ncjöquintyꞌiahoꞌ. Majoꞌ tyiꞌxeꞌquityiö xu nacjohoꞌ na quitiꞌxeeꞌhoꞌ ja, ngꞌe chito ꞌnaanhoꞌ na ninꞌcüantjön, nquehoꞌ ninꞌcüantjön cüentaaꞌ nquii Cristo. Ee cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na chito chuhanꞌ na nque yotsca ntquen joo ꞌnan na ninjntꞌue tye joo yo ndyee joo, nque nantque ntquenhin ꞌnan na ninjntꞌue ndahin. \v 15 Majoꞌ ntyja njan, nën rö min xe na aa tsoñꞌen ꞌnan na min ja, ntsiquitsuhanꞌ na ntejndei jahoꞌ. Contjo ya nchji min xe na aa ntscueeꞌhanꞌ ja chaꞌ ndëë ntjo yahoꞌ tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon. Min na icüan nchji na matsiviꞌntyjintyëchën ꞌoꞌ, majoꞌ ꞌoꞌ chjo jndyi na conanꞌveꞌngiohoꞌ ja. \p \v 16 Tanin, cuaa nquii. Mangio yahoꞌ na juu xjen na tomꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, tana sꞌa na quitixeeꞌhoꞌ ja. Majoꞌ ꞌoꞌ mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ na condui ja tsꞌan na jndaꞌ xquen na itsiviꞌnnꞌan juu nnꞌan chaꞌ quindui chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii juu. \v 17 Ndoꞌ na nndaꞌ conanꞌtiuhoꞌ, ¿Ndu? ¿Aa mꞌaan ncüii ntyjë na tꞌua tsꞌian nnon juu na cja juu na mꞌanhoꞌ na tijntꞌue jahin chaꞌ ngüantjön ntyꞌiu xoquituꞌ ꞌnaanhoꞌ? \v 18 Tꞌua tsꞌian nnon Tito na cja jon na mꞌanhoꞌ yo ncüiichen ntyjëëhë na tja juu yo jon. Ndoꞌ na nndaꞌ sꞌa, ¿Aa yo na jndaꞌ xquën siviꞌnnꞌan ja ꞌoꞌ na tjiꞌ xoquituꞌ ꞌnaanhoꞌ? Tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na nndaꞌ ee ve já cüajon mꞌán nacje ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, ninncüii xjen totsꞌaa Tito ya na tomꞌaan jon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ chaꞌxjen totsꞌa ncö. \p \v 19 ꞌOꞌ ndyiiꞌ nꞌonhoꞌ na matsinën jñꞌoonminꞌ chaꞌ ngüañoonꞌhanꞌ ja. Majoꞌ chito joꞌ, ee iquen Tyoꞌtsꞌon cüenta na matsꞌahanꞌ ngꞌe nquii Cristo. ꞌOꞌ ntyjë na viꞌntyji ja ꞌoꞌ, nndaꞌ vaa chaꞌ ntejndeihanꞌ ꞌoꞌ na ngaquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon. \v 20 Ndöꞌ matsjö ndëëhoꞌ ngꞌe mꞌan na ncya juu xjen ya na nguë nntꞌa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, tyiꞌnan ro na aa nnintyincyooꞌ na tyiꞌcotsantyjahoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo chaꞌxjen na mantyja tsꞌön, ndoꞌ mantyi na njntyꞌiahoꞌ na tyiꞌcꞌön tondëëhoꞌ chaꞌxjen na ntꞌue nꞌonhoꞌ. Mꞌaanꞌ jndyi tsꞌön na aa chi mꞌanhoꞌ na conanꞌjndyehoꞌ jndyuehoꞌ yo ntyjehoꞌ, ndoꞌ na ninꞌquinanꞌcjaaꞌ nꞌonhoꞌ ꞌnaanꞌ ncüiichen tsꞌan. Ncya na nintyincyooꞌ na conanꞌvje jndyihoꞌ ntyjehoꞌ. Mꞌaanꞌ tsꞌön aa chi cojntꞌuehoꞌ na conanꞌquinjon nquehoꞌ, chito cojntꞌuehoꞌ nchu vaa ntꞌahoꞌ na quitejndeihoꞌ nnꞌan. ¿Aa chi nnintyincyooꞌ na conanꞌneinhoꞌ jñꞌoon cjo ntyjehoꞌ na conanꞌcüejnaanꞌhoꞌhin? ¿Aa chi ñꞌenhoꞌ na conanꞌneinhoꞌ jñꞌoon nchu vaa condue nnꞌan nacjo ntyjehin? ¿Aa chi nnintyincyooꞌ na conanꞌntsahoꞌ nchu vaa na condui nquehoꞌ, na tyiꞌcüejon jñꞌoonhoꞌ yohin? Ndoꞌ xe na aa nnintyincyooꞌ na nndaꞌ vaa mꞌanhoꞌ, taxeꞌncyaahanꞌ na ntsinën ndëëhoꞌ chaꞌxjen na ntyja nꞌonhoꞌ. \v 21 Mꞌaanꞌ tsꞌön xjen na nguë nntꞌa na mꞌanhoꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon na matsitꞌmanꞌ ja, ntsꞌaa jon na ntsiꞌndaaꞌhanꞌ ntyji ntyja ꞌnaanhoꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ, ntsitꞌioohanꞌ ja na ninmꞌan vendye ntyjehoꞌ na tyiꞌcontcüeꞌ nꞌonhan natyia na tontꞌahin juu xeeꞌñeenchen ya na tyjë jndyëë na mꞌanhoꞌ, ndoꞌ ninvaa na mꞌanhoꞌ yo nnꞌan na veꞌ ndöꞌ ro ndoꞌ yo joo ꞌnan na ji min na contꞌahoꞌ yo nnꞌan. \c 13 \s Jñꞌoon na matsꞌia na itsiquiꞌmaanꞌ Pablo \p \v 1 Nanein ndë ndye jnda na majöquintyꞌia ja ꞌoꞌ. Nacjooꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsohanꞌ: “Chaꞌ na nninjndaꞌ ncüii ncüii ꞌndyo jñꞌoon na ninꞌquitꞌuiihanꞌ tsꞌan, icanhanꞌ na cꞌoon ve ndoꞌ aa ndye tsꞌan na ntjiꞌ jndyoyuhin jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen.” Manndaꞌ ntsꞌa chaꞌxjen na itsijndaꞌ jñꞌoonꞌñeen. \v 2 Ya na tyjë na mꞌanhoꞌ na vja ve, tsoñꞌenhoꞌ totsjöhanꞌ ndëëhoꞌ, ndoꞌ nanein matsjö nntꞌahanꞌ vitjachen na nguë nntꞌa na mꞌanhoꞌ. Xjen na nguë nntꞌa na mꞌanhoꞌ, joo ntyjehoꞌ na contꞌa natyiaminꞌ, minnchuchen ntsꞌa na quitꞌuiihanꞌhin tsojnaanꞌ na nndaꞌ cotsamꞌanhin. \v 3 ꞌOꞌ ntꞌue nꞌonhoꞌ na nnintyincyooꞌ ndëëhoꞌ ncüii nnon na quitsiꞌmanhanꞌ na nquii Cristo itsiquiꞌmaanꞌ jon ꞌoꞌ yo juu jñꞌoon na mancya ndëëhoꞌ. Ngꞌe nquii jon na iqueenꞌ jon ꞌoꞌ, chito na tyiꞌjndei conduihin na ntꞌuii jon nque nnꞌan na contꞌa ꞌnan natyia. \v 4 Ee chito ngꞌe na tueꞌ jon na jñon nnꞌanhin tsonjnꞌaan, joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na tyiꞌjndei condui jon. Majoꞌ vandoꞌ xco jon ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui nquii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ mantyi já na conanjö́n yo ntyja ꞌnaanꞌ jon, itsijonhanꞌ ntyja nján chaꞌna nquii jon. Tyiꞌquinanꞌxuán najndë́ ngiohoꞌ, majoꞌ min na nndaꞌ cotjiꞌhoꞌ cüenta, cotantꞌö́ yo jon ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui nquii Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ incyaa jon na nndaꞌ nanꞌxuán chaꞌ quitejndeí ꞌoꞌ. \p \v 5 Juu na cotsantyjahoꞌ yo Tyoꞌtsꞌon, quitjiꞌ nquehoꞌ xjen na aa xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ Jesucristo. Quitquen nquehoꞌ cüenta na aa mayuuꞌ cotsantyjahoꞌ yo jon ndoꞌ aa min tyiꞌyuuꞌ. Ndoꞌ mantyi quitjiꞌhoꞌ cüenta na aa mayuuꞌ mꞌaan jon quiiꞌ nꞌonhoꞌ. Ee xe tyiꞌyuuꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ jndë tacüaaꞌhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jnda Tyoꞌtsꞌon. \v 6 Majoꞌ mantyja tcüiiꞌ tsꞌön na ntjiꞌ yahoꞌ cüenta na tacovacüaaꞌ já ntyja ꞌnaanꞌ juu Cristo. \v 7 Cotán nnon Tyoꞌtsꞌon na quitejndei jon ꞌoꞌ na tantꞌahoꞌ natyia na ntsijndaꞌhanꞌ na quitꞌui ja ꞌoꞌ. Chito xiaꞌntyi na cotán na nndaꞌ chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ya conanꞌquindë́ juu tsꞌian na iꞌua Cristo ndë́. Chito joꞌ, ntꞌue nꞌö́n na ꞌoꞌ quintꞌahoꞌ ꞌnan na chuhanꞌ, min na aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na jndë tëcüaaꞌ já. \v 8 Tsꞌian na nanꞌxuán já na quitejndeihanꞌ joo nnꞌan na quinanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, chito na nanꞌjon já yo ꞌnan natyia na vjahanꞌ nacjooꞌ juu na conduihanꞌ na mayuuꞌ. \v 9 Në́n jndyi já na mꞌán na tyiꞌjndë́ xe joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na ꞌoꞌ mꞌanhoꞌ najndëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo. Jñꞌoon na contyja tcüiiꞌ nꞌö́n ntyja ꞌnaanhoꞌ na ngaquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. \v 10 Mangꞌe joꞌ matscüenön tsonvahin na mꞌanhoꞌ vitjachen na nguë ncö, chaꞌ vi na jndë tyjë quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na ntsijndeiꞌ ꞌndyö ndëëhoꞌ yo juu najndei na tyincyaa ta Jesús na condui ja. Tyincyaa jon na tsixuanhanꞌ chaꞌ quitejndei ꞌoꞌ na ngaquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon, chito na ndyuiiꞌ ntyja na vantyja nꞌonhoꞌ jon. \s Incyaa Pablo tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëëhin \p \v 11 ꞌOꞌ ntyjë, jñꞌoon na matsꞌia na matsinën ndëëhoꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon quitejndei jon ꞌoꞌ. Quinanꞌchonhoꞌ na quitsantyjahoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ya. Quitquen yahoꞌ cüenta chjo jñꞌoon na matsjö ndëëhoꞌ yo juu tsonvahin. Cꞌonhoꞌ na ninncüii conanꞌtiuhoꞌ yo ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon nquii Cristo, ndoꞌ min tancꞌon tyiaꞌhoꞌ yohan. Ee na nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin na venchjii jon nnꞌan ndoꞌ na incyaa jon na tsixuan tsꞌan tajñuaanꞌ tsꞌonhin na tonnon jon, ncꞌoon jon yo ꞌoꞌ. \v 12 Nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon Jesucristo, ncyahoꞌ tsꞌonhin yo na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ ntsinda nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 13 Tsoñꞌen ntyjëëhë na mꞌan tsjoonvahin na vantyja nꞌonhin Cristo, conanꞌcüanonhin tsꞌon ꞌnaanhin ndëëhoꞌ. \p \v 14 Juu naya na condui nquii Jesucristo, yo juu na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon na viꞌntyjii jon nnꞌan, yo ninꞌjuu na itsijon Espíritu Santo yo tsꞌan na vantyja tsꞌon Jesús, cꞌoon joohanꞌ yo tsoñꞌenhoꞌ. Majuu ñꞌen jñꞌoonminꞌ na matsjö.