\id LUK \h San Lucas \toc2 San Lucas \mt1 Jñꞌoon Naya Ntyja ꞌNaanꞌ Jesucristo Na Tji Lucas \c 1 \s Ntyja na sijndaꞌ Lucas na tji jon jñꞌoon naya \p \v 1 ꞌUꞌ ta Teófilo na njon jndyi condui ꞌuꞌ, mancya tsꞌon njan nnonꞌ. Majndye nnꞌan jndë tjihan jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. Joo jñꞌoonꞌñeen chuhanꞌ ꞌnan na jndë tui quiiꞌ ntꞌán na majndaꞌ na mayuuꞌhanꞌ. \v 2 Nque nnꞌan na tojntyꞌia ndëëhan tsoñꞌen ꞌnan na tui ntyja ꞌnaanꞌ Jesús na cotyeꞌntjon nanꞌñeen nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon, joohan jndë tjihan jñꞌoonꞌñeen na jndë tyꞌö́n cüentahanꞌ. \v 3 Ndoꞌ mantyi ncö, sꞌaahanꞌ tsꞌön na ntsinchꞌu ja jñꞌoonvahin na ntsijnanꞌhanꞌ, xengꞌe mantyi ja chen chen jndë jntꞌuë tsoñꞌen na jndë tui ntyja ꞌnaanꞌ Jesús xjen na tyeꞌhanꞌ. \v 4 Nndaꞌ matsꞌa chaꞌ ncüaaꞌ tsonꞌ na joo jñꞌoon na jndë tonanꞌman nnꞌan nnonꞌ, conduihanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ. \s Siquindyii ángel ntyja ꞌnaanꞌ na nndui Juan \p \v 5 Joo ndyu xjen na tomꞌaan Herodes tsanmꞌaantsꞌian tꞌman ndyuaa Judea, tomꞌaan ncüii tyee cüenta nnꞌan judíos na jndyu Zacarías. Totsixuan jon tsꞌian yo tmaanꞌ ntyee na jndyuhanꞌ Abías. Scuuꞌ jon jndyu Isabel. Juu juu tonduihin tsjan ꞌnaanꞌ Aarón na jndyocahanꞌ. \v 6 Ndoꞌ nquii Zacarías yo scuuꞌ jon, nchaꞌ vehan tonduihan nnꞌan jndyoyuhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, totaꞌngueeꞌhan tsoñꞌen jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, tajnanꞌtjahan ndëëhanꞌ. \v 7 Majoꞌ nanꞌñeen, tandahan ngꞌe Isabel tsꞌan ntueꞌhin, ndoꞌ nchaꞌ vehan jndë tquehan. \p \v 8 Ncüii jon, nque ntyee tmaanꞌ juu Abíasꞌñeen, tentyja xjen na ntyentjonhan nnon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ vatsꞌon tꞌman Jerusalén. Ndoꞌ juu Zacarías, majoꞌ ñꞌenhin. \v 9 Chaꞌxjen na vaa jñꞌoon ndëë ntyee ntyja ꞌnaan nnꞌan judíos, toꞌohan xꞌiaaꞌ na njntyꞌiahan nin ncüii joohan ngacüjaꞌhanꞌ na ngaqueeꞌ quityquiiꞌ juu vatsꞌon tꞌman cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ juu Zacaríasꞌñeen, tijnoonꞌ jon na ngaqueeꞌ jon na ntsco jon su. Ndoꞌ taqueeꞌ jon vatsꞌonꞌñeen ndoꞌ taꞌ jon na itsco jon su. \p \v 10 Majuu xjen na isco jon su, ndoꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tancüihan tochꞌeenꞌ juu vatsꞌon tꞌmanꞌñeen na conanꞌneinhan nnon Tyoꞌtsꞌon. \v 11 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, ncüii ángel cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon tityincyooꞌhin nnon tsanꞌñeen. Juu ángelꞌñeen, minntyjeeꞌ jon ngiaaꞌ nnontyiu na tontyjaya naijon na coco su. \v 12 Ndoꞌ juu Zacaríasꞌñeen, xjen na jndyiaaꞌ jonhin, siquijñꞌeenhanꞌhin. Ndoꞌ mioon sityꞌuehanꞌhin. \v 13 Ndoꞌ ángelꞌñeen itso juu nnon jon: \p —ꞌUꞌ Zacarías, tyiꞌntyꞌueꞌ. Majndë indyii Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na macanꞌ nnon jon. Ndoꞌ nquii scuꞌ Isabel, ntsingui jon ncüii yujntꞌa yusꞌa ndahoꞌ, ndoꞌ ꞌuꞌ ntsiquijndyuꞌhin Juan. \v 14 Nninncyaahanꞌ na neiinꞌ tsonꞌ na nduihin, ndoꞌ tꞌman ngaveeꞌ nchjiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu. Ndoꞌ majndye nnꞌan nninncyaahanꞌ na neinhan ntyja na nduihin. \v 15 Ee tꞌman nnduihin na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Tyiꞌxeꞌcꞌu juu vinon min nta ya. Ndoꞌ vitjachen na ntsingui ndyee juuhin, quindëya ntsixuan juu Espíritu Santo. \v 16 Ntyja ꞌnaanꞌ juu, jndye jndyi nnꞌan Israel ntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan tonnon nquii ta Tyoꞌtsꞌon cüentahan. \v 17 Majuu juu ncja jndyee na tonnon nquii jon na taquintyja na tꞌman conduihin. Ntyeꞌntjon juu nnon jon yo maninjuu najndei na totyeꞌntjon nquii Elías. Ntyja ꞌnaanꞌ juu jndaꞌ, ntjo ya ngio nnꞌan yo ndahan. Ndoꞌ nnꞌan na conanꞌqueꞌ nꞌon, ntyja ꞌnaanꞌ nquii juu ngovaaꞌ nꞌon nanꞌñeen na quitaꞌngueeꞌhin chaꞌxjen na chuhanꞌ. Tsꞌianminꞌ ntsꞌaa juu chaꞌ quitsijndaꞌ yahanꞌ quiiꞌ nꞌon nnꞌan na ncꞌonhan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. \p \v 18 Ndoꞌ joꞌ taxeeꞌ Zacarías nnon juu ángelꞌñeen: \p —¿Nin ꞌnan nndui chaꞌ ncüaaꞌ tsꞌön na nguaa na nndaꞌ? Ngꞌe ja ndö, jndë tque ja ndoꞌ majoꞌntyi scu. \p \v 19 Ndoꞌ tꞌa ángelꞌñeen, itso jon nnon juu: \p —Ja jndyu Gabriel. Condui ja na matyeꞌntjön nnon nquii Tyoꞌtsꞌon. Nquii jon iꞌua jon tsꞌian nnön na jndyotsiquindyi ꞌuꞌ jñꞌoon nayamin. \v 20 Majoꞌ nein, jnaanꞌ na tyiꞌcantyja tsonꞌ jñꞌoon na matsjö nnonꞌ, joꞌ ngitëꞌ na matsininꞌ ata juu xuee ya na jndë siquindëhanꞌ tsoñꞌen na jndë tsjö nnonꞌ. Juu xjenꞌñeen nnaan na ntsininꞌ nndaꞌ. \p \v 21 Ndoꞌ viochen xjen na tui na nndaꞌ, joo nanꞌñeen na tonanꞌneinhan nnon Tyoꞌtsꞌon, tominndooꞌhan na nduiꞌ Zacarías quiiꞌ vatsꞌonꞌñeen. Vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan ndu na vio jndyi ndyiiꞌ jon joꞌ. \v 22 Ndoꞌ juu xjen na jnduiꞌ jon, tavijndëë sinin jon, joꞌ taaꞌ nꞌonhan na vaa ncüii nnon na tityincyooꞌ na jndyiaaꞌ jon quiiꞌ juu vatsꞌonꞌñeen. Veꞌ ntꞌö jon totsꞌaa jon na sinin jon ndëëhan ngꞌe jndë ntjotyen na tandiquitsinin jon. \p \v 23 Ndoꞌ vi na jndë siquindë jon xuee na tyeꞌntjon jon quiiꞌ vatsꞌon tꞌmanꞌñeen, tantcüeꞌ jon tsjoonꞌ jon. \v 24 Ndoꞌ nquii scuuꞌ jon Isabel taquiñjon jnda juu, ndoꞌ chaꞌ vi ꞌon chiꞌ taꞌnan tonduiꞌ jon na ncja jon mañoon tsjoon. \v 25 Ya joꞌ tso juu: \p —Ndö vaa naya na itsꞌaa ta Tyoꞌtsꞌon yo ja. Nndaꞌ itsꞌaa jon na icüjiꞌhanꞌ na totscüejnaanꞌhanꞌ ja tondëë nnꞌan na tajnda. \s Siquindyii ángel na nndui Jesús \p \v 26 Nquii ángel Gabrielꞌñeen, jndë vja vi yon chiꞌ na tityincyooꞌhin nnon Zacarías, ndoꞌ tꞌua nndaꞌ Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon ángelꞌñeen na cja jon tsjoon Nazaret ndyuaa Galilea. \v 27 Jñon jonhin na mꞌaan ncüii yuscundyua na jndyu María. Juu juu min jñꞌoon na ngoco juu yo ncüii tsansꞌa na jndyu José. Juu Joséꞌñeen conduihin tsjan David na jndyocahanꞌ. \v 28 Ndoꞌ tueeꞌ ángelꞌñeen na mꞌaan María, itso jon nnon juu: \p —Mancya tsꞌon ꞌuꞌ, na vaa tꞌman jndyi naya na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon yo ꞌuꞌ. Nquii jon mꞌaan yo ꞌuꞌ. \p \v 29 Ndoꞌ juu María, xjen na jndyii jon jñꞌoonminꞌ, siquijñꞌeenhanꞌhin, ndoꞌ tomꞌaanꞌ jndyi tsꞌon juu nin ꞌnan ninꞌquitsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen na sinin ángelꞌñeen. \v 30 Ndoꞌ tsontyichen ángel nnon juu: \p —María, tyiꞌntyꞌueꞌ, ngꞌe ꞌuꞌ tꞌman naya na jndë tijnonꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon. \v 31 Ndö vaa na nndui, ngaquiñjon jndaꞌ, ndoꞌ ntsinguiꞌ ncüii yujntꞌa yusꞌa na ntsiquijndyuꞌhin Jesús. \v 32 Juu jon tꞌman nndui. Ndoꞌ ntsiquijndyuhanꞌhin Jnda nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandyentyichen. Ndoꞌ juu silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ ꞌnaanꞌ tachiiꞌ juu David, nquii ta Tyoꞌtsꞌon nninncyaa jon na ncyꞌoon Jesús cüentahanꞌ na ntcoꞌxen jon. \v 33 Chaꞌ ntjotyen na ntcoꞌxen jon nnꞌan Israel, juu na conduihin na ntcoꞌxen jon, tyiꞌjeꞌquintycüiihanꞌ. \p \v 34 Ndoꞌ juu xjen na jndyii María na nndaꞌ tso ángelꞌñeen, tso juu: \p —Mayuscundyua ja. ¿Nchu vaa nndui na ntsꞌaahanꞌ na nndaꞌ? Ja chito mꞌan yo tsansꞌa. \p \v 35 Joꞌ tꞌa ángelꞌñeen ꞌndyo jon: \p —Nquii Espíritu Santo ntsꞌaa jon ncüii tsꞌian tꞌman yo ꞌuꞌ. Ee juu najndei na condui nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandyentyichen, ndyoquioo ncüaanꞌhanꞌ nacjoꞌ. Mangꞌe na nndaꞌ, nndui yujntꞌa ndoꞌ ntsiquijndyuhanꞌhin ñuan nquiiꞌ ndoꞌ Jnda nquii Tyoꞌtsꞌon. \v 36 Ndoꞌ mantyi nquii xjoꞌ Isabel, ntsingui jon min na jndë tquehin. Ee naneinhin jndë yon chiꞌ na taquiñjon jnda jon. Ndoꞌ juu jon tsꞌan na condue nnꞌan tsꞌan ntueꞌhin. \v 37 Ee nquii Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌen condëë itsꞌaa jon. \p \v 38 Joꞌ tꞌa María ꞌndyo juu ángelꞌñeen: \p —Condui ja tsꞌan na matyeꞌntjöntyën nnon ta Tyoꞌtsꞌon. Quindui yo ja chaꞌxjen na jndë tsuꞌ. \p Ndoꞌ juu xjenꞌñeen jnduiꞌ ángelꞌñeen na mꞌaan jon. \s Taquindyiaaꞌ María xjo jon Isabel \p \v 39 Tyiꞌcovijndye xuee na tui na nndaꞌ, sijndaꞌ María, sityuaaꞌ jon, tja jon ncüii tsjoon cüentaaꞌ ndyuaa Judá na juu tsjoonꞌñeen mꞌaanhanꞌ quiiꞌ ntꞌan ntyoꞌ. \v 40 Ndoꞌ tueeꞌ jon vaaꞌ Zacaríasꞌñeen. Taqueeꞌ jon ndoꞌ tyincyaa jon tsꞌon Isabel. \v 41 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Isabel na tyincyaa María tsꞌonhin, ya joꞌ juu yujntꞌa na ñjon tsiaaꞌ jon, sijndei juu, ndoꞌ xjenꞌñeen taqueeꞌ Espíritu Santo ninvaa quityquiiꞌ ñuaanꞌ jon. \v 42 Joꞌ jndei sinin jon, tso jon: \p —Quiiꞌ ntꞌan ntyjë ntcuhu, ꞌuꞌ tꞌmanntyichen na ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ꞌuꞌ. Ndoꞌ mantyi ityio jon jnꞌaan yujntꞌa na ñjon tsiaꞌ. \v 43 Majoꞌ ja jeꞌ, ¿Nin condui ja na tijnön na jndyoquindyiaꞌ ja? Ee condui ꞌuꞌ ndyee nquii jon na taquintyja na tꞌman conduihin na ityeꞌntjon jon ja. \v 44 Ee xjen na tyincyaꞌ tsꞌon ja, juu yujntꞌa na ñjon tsia, ninñoonꞌ sijndei juu na neiinꞌ juu. \v 45 Ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ꞌuꞌ ngꞌe mavantyja tsonꞌ na mayuuꞌ ntsiquindëhanꞌ juu jñꞌoon na siquindyii jon ꞌuꞌ. \p \v 46 Ndoꞌ tꞌa María, tso jon: \q Matsitꞌmanꞌ ja ta Tyoꞌtsꞌon yo na manchaꞌchen ñuan njan. \q \v 47 Ndoꞌ yo ninvaa na ndyiiꞌ vantꞌö, mꞌan na neiinꞌ tsꞌön yo nquii jon. Ee conduihin na itsinꞌman jon ñuan njan. \q \v 48 Iyꞌoon jon na veꞌnchjii jon ja, min tsꞌan na veꞌ cüantyi ro ja na matyeꞌntjön nnon jon. \q Ndoꞌ nanein, xee na tonnonchen, tsoñꞌen nnꞌan na vjaca tsjan ꞌnaanhan, nnanꞌneinhan ntyja na jndë tyio jon jnꞌaan ja. \q \v 49 Ngꞌe nquii jon na tsoñꞌen najndei na conduihin, tꞌman naya itsꞌaa jon yo ja. \q Ndoꞌ xueeꞌ jon jiꞌua conduihanꞌ. \q \v 50 Nque nnꞌan na vacantyichen tsjan ꞌnaanhin na conanꞌtꞌmaanꞌhan nquii Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌenhan mꞌaan jon na ntyꞌia rohan nchjii jon. \q \v 51 Tsꞌian na totsꞌaa jon, totsiꞌman nquiiꞌhanꞌ naijndei na conduihin. \q Majoꞌ joo nnꞌan na conanꞌquinjon nquehin ntyja na conanꞌtiuhan, sꞌaa jon na mincya jndyiꞌhan. \q \v 52 Totsue jon nnꞌan na ntyꞌiachen, majoꞌ nnꞌan na vaa najndë na chohan tsꞌian na cotoxenhan, tjiꞌ jon nanꞌñeen. \q \v 53 Ndoꞌ joo nnꞌan na ngiohan na itsitjahanꞌhin na tonnon jon, itsꞌaa jon yohan chaꞌvijon tsꞌan na jndë tacjooꞌ na tcüaꞌ. \q Majoꞌ nnꞌan na conanꞌtiu na minꞌchjo tyiꞌconanꞌtjahan na tonnon jon, tana tejndei jon nanꞌñeen. \q \v 54 Ndochiihi nnꞌan Israel na totyentjonhan nnon jon, totejndei jonhan. \q Tyiꞌcotsuuꞌ tsꞌon jon na cꞌoon jon na ntyꞌia rohan ntyjii jon. \q \v 55 Ee nndaꞌ vaa tcoꞌ jon ꞌndyo jon na tyiꞌjon ntycüii na viꞌnchjii jon ndochiihi, majuu Abraham yo ninꞌnnꞌan tsjan ꞌnaanꞌ jon na jndyocahanꞌ. \m Jñꞌoonminꞌ sinin María na sitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon. \p \v 56 Ndoꞌ ntjohin yo Isabel chaꞌna ndye chiꞌ. Jndë joꞌ tjantcüeꞌ jon tsjoonꞌ jon. \s Tui Juan tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan \p \v 57 Tentyja xjen na ntsingui Isabelꞌñeen, ndoꞌ singui jon ncüii yujntꞌa yusꞌa. \v 58 Ndoꞌ nnꞌan ꞌnaanꞌ jon yo nnꞌan na mꞌan ndyo vꞌaahan, jndyehan na tyꞌoon Tyoꞌtsꞌon na ndyiaꞌ ro Isabel nchjii jon. Tsoñꞌenhan tꞌonhan na neinhan yohin. \v 59 Jndë nen xuee na tui yujntꞌaꞌñeen, tancüihan na nnanꞌquindëhan costumbre na contꞌa nnꞌan Israel yo yoꞌndaa ndahan yonon. Nanꞌñeen jnduehan na ntsue juu xueeꞌ tye juu Zacarías. \v 60 Majoꞌ tso ndyee juu: \p —Chito aa joꞌ. Juan ndiquijndyu juu. \p \v 61 Majoꞌ tꞌa nanꞌñeen ꞌndyo Isabel, jnduehan: \p —¿Ndu na nndaꞌ matsaꞌ? Ndoꞌ taꞌnan nin juu nnꞌan chuuꞌhoꞌ na jndyu na nndaꞌ tsu. \p \v 62 Ngꞌe na nndaꞌ, joꞌ jntꞌahan ndueehan nnon tye yujntꞌaꞌñeen na cotaxeeꞌhan nchu vaa na ntꞌue tsꞌon nquii jon na nninjndaꞌ xueeꞌ juu. \v 63 Ndoꞌ tcan jon tscaaꞌ na ncüji jon, ndoꞌ nacjooꞌhanꞌ tji jon na Juan xueeꞌ juu. Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen sꞌaahanꞌ na vacue mꞌaanꞌ nꞌonhan ndoꞌ neinhan na nndaꞌ vaa na tui. \v 64 Ndoꞌ na sꞌaa jon na nndaꞌ, ninjonto jnaan ntcüeꞌ na itsinin jon, sitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon. \v 65 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na ndyo ntꞌaahan yo Zacarías yo Isabel, sꞌaahanꞌ na vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan ndoꞌ mantyi neinhan. Ndoꞌ ninvaa xiꞌjndio quiiꞌ ntyoꞌ ndyuaa Judea, tycya jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na tui nanꞌminꞌ. \v 66 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na tondyehan ntyja ꞌnaanꞌ na tui na nndaꞌ, vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan, totaꞌxeeꞌhan: \p “¿Nin tsꞌan nchjiito nin ꞌnan na ngueꞌntyja ntyja ꞌnaanꞌ juu yujntꞌavaꞌ?” Ee tityincyooꞌ jndyoyu na nquii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan jon yohin. \s Itsitꞌmaanꞌ Zacarías Tyoꞌtsꞌon \p \v 67 Ndoꞌ nquii Zacarías, tye juu yujntꞌaꞌñeen, quindë ya tsixuan jon Espíritu Santo. Sinin jon jñꞌoon nchu vaa ꞌnan na nnguaa. Tso jon: \q \v 68 Cüitꞌmaanꞌ nquii ta Tyoꞌtsꞌon cüenta jaa nnꞌan Israel ee jaa nnꞌan na condui cüentaaꞌ jon, \q jndë jndyo jon na ntsinꞌman jon ñuan njanhan. \q \v 69 Yo tsjan mosooꞌ jon David na jndyocahanꞌ, \q jndë tquen jon nquii na condui tꞌmanhin na itsinꞌman jon ñuan njanhan. \q \v 70 Ndyu na toxenꞌchen toninncyaa Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon yo jndyue nnꞌan na nanꞌxuanhan ñuan nquiiꞌ. \q Joo nanꞌñeen toninncyahan jñꞌoonꞌ jon ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa. \q \v 71 Jñꞌoon na jndue nanꞌñeen na yo nquii jon na conduihin tsjan ꞌnaanꞌ David, ncüjiꞌ Tyoꞌtsꞌon jaa nduee nnꞌan na jndohan jaa, ndoꞌ mantyi yo nduee nnꞌan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan jaa. \q \v 72 Ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon na conduihin tsjan David na jndyocahanꞌ, sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na joo ndochiihi na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen na ncꞌoon jon na ntyꞌia rohan nchjii jon. \q Ndoꞌ na ngañjoonꞌ tsꞌon jon joo jñꞌoon na sijndaꞌ jon yohan na tyiꞌjeꞌquitscüejndyo jonhanꞌ na jiꞌua tsixuanhanꞌ. \q \v 73 Majuu jñꞌoonꞌñeen na tquentyen jon nnon tsochiihi Abraham, tsan na tomꞌaan ndyu na toxenꞌchen. \q \v 74 Majuu jñꞌoon na tso jon nnon juu na ntsiquindyaa jon jaa nduee nnꞌan na jndohan jaa chaꞌ nndëë ntyeꞌntjön nnon jon na minꞌncüii jñuaanꞌ tsꞌon tyiꞌncꞌön. \q \v 75 Ndoꞌ tsoñꞌen xuee na mꞌanntyëchën, ngomꞌan ntyja na tquen jon na ñuan nquiiꞌ jaa. \q Ndoꞌ na ntyeꞌntjön na tonnon jon chaꞌxjen na chuhanꞌ. \q \v 76 Ndoꞌ ꞌuꞌ jnda, nndue nnꞌan na condui ꞌuꞌ tsꞌan na incyaa jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ nchu vaa ꞌnan na nnguaa. \q ꞌUꞌ ntyeꞌntjonꞌ nnon nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandyentyichen. \q Ngꞌe ꞌuꞌ ncjaꞌ jndyeeꞌ tonnon nquii jon na conduihin na coꞌxen jon nnꞌan, ndoꞌ na ncüjiꞌ jndyoyuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon chaꞌvijon tsꞌan na icoꞌya nato, chaꞌ cꞌon cje nnꞌan xjen na ncüjeeꞌ jon. \q \v 77 Nque nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ jon, ꞌuꞌ ntsaꞌ na cüaaꞌ nꞌonhan na itsitꞌman tsꞌon jonhan na conanꞌtjahan nnon jon, ndoꞌ na itsinꞌman jon ñuaanhan. \q \v 78 Ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ jaa, taquintyja na ntyꞌia rö nchjii jon, \q joꞌ na ncꞌua jon tsꞌian nnon nquii juu na nnaan juu nandyentyichen na ntsijonhanꞌhin chaꞌvijon ndoꞌcüjioonꞌ na ntsixuee juu tondëëhë. \q \v 79 Juu jon ntsixuee jon ndëë nnꞌan na mꞌan nacje ꞌnaanꞌ najaan na vayꞌoonhanꞌhin na ngitsu ñuaanhan. \q Ndoꞌ ndëëhë nninncyaa jon na tajñuaanꞌ tsꞌon nanꞌxuan na tonnon jon. \m Jñꞌoonminꞌ sinin Zacarías xjen na tui jnda jon Juan. \p \v 80 Ndoꞌ juu yusꞌa chjo Juan, tëquehin. Mantyi tayꞌoon juu najndei juu ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ya na sꞌaahanꞌ tsansꞌandyuahin, tomꞌaan juu ndyuaa naijon na tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan, ata xjen na tyeꞌ na toninncyaa jon jñꞌoon ndëë nnꞌan Israel. \c 2 \s Ntyja ꞌnaanꞌ na tui Jesús \r (Mt 1:18-25) \p \v 1 Juu xjenꞌñeen nquii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman, Augusto César, tꞌua jon tsꞌian na quindui nguee tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan ncüii cüii tyuaa naijon icoꞌxen jon. \v 2 Juuhanꞌ na minjndyee na tyeꞌ na tji nanmꞌannꞌian nguee nnꞌan. Juu xjenꞌñeen tomꞌaan Cirenio gobernador ndyuaa Siria. \v 3 Jndue nanmꞌannꞌianꞌñeen na ncüii cüii tsꞌan ngantcüeꞌ juu naijon vaa tsjoon nque nnꞌan tsjan na tuihin, na nndui xueeꞌ juu. \v 4 Mangꞌe na nndaꞌ, jnan José tsjoon Nazaret, ndyuaa Galilea. Tja jon ndyuaa Judea, tsjoonꞌ tsoDavid na jndyu Belén ngꞌe condui José tsjan David na jndyocahanꞌ. \v 5 Tja jon tsjoonꞌñeen yo María, tsan na ndiscuuꞌ jon, na ndui ngueehan. Ndoꞌ juu juu jndë mandyoviꞌ na ntsingui juu. \v 6 Ndö vaa ꞌnan tui: viochen xjen na mꞌanhan joꞌ, tueeꞌ xjen na ntsingui María. \v 7 Ndoꞌ singui jon jnda jon na vejndyee, yusꞌahin. Scüetyjo jon ndiaahin, ndë joꞌ tyio jonhin naijon na cocüaꞌ quiooꞌ ngꞌe ntꞌaa naijon na veꞌ cotsque ya nnꞌan, tooꞌchenhanꞌ na mꞌan nnꞌan. \s Tityincyooꞌ ángeles ndëë nnꞌan na cotaꞌntyjeeꞌ quinman \p \v 8 Ndyo tsjoon Belén, tomꞌan nnꞌan tojndëë na totaꞌntyjeeꞌhan quinman njnuenꞌ natsjon. \v 9 Ndoꞌ ninjonto tityincyooꞌ ncüii ángel cüentaaꞌ ta Tyoꞌtsꞌon ndëëhan, ndoꞌ juu naquixuee na conduihin, sixueehanꞌ xiꞌjndio nanꞌñeen, ndoꞌ na tui na nndaꞌ, sꞌaahanꞌ na ncyaa jndyihan. \v 10 Majoꞌ juu ángelꞌñeen tso jon ndëëhan: \p —Tyiꞌndyuehoꞌ, quitquenhoꞌ cüenta, ndyoyꞌön jñꞌoon na ya jndyihanꞌ ndëëhoꞌ na nninncyaahanꞌ na neiinꞌ jndyi nꞌon nnꞌan na ninvaa tsonnangue. \v 11 Ee tsjonvahin quiiꞌ tsjoonꞌ tsoDavid jndë tui nquii jon na ntsinꞌman jon ñuan nnꞌan. Juu jon conduihin nquii Mesías. Ndoꞌ conduihin na coꞌxen jon ꞌoꞌ. \v 12 Ndoꞌ ndö vaa jnꞌaan na ntsiꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ na majuu jon. Juu yujntꞌaꞌñeen nndiohoꞌhin na vetyjo ndiaa na covetyjo yoꞌndaahin na ñjon juu naijon na cocüaꞌ quiooꞌ. \p \v 13 Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen tityincyooꞌ ángeles cüenta jndye yo juu ángelꞌñeen, tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Jnduehan: \q \v 14 Cüitꞌmaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandyentyichen. \q Ndoꞌ nnon tsonnangue, joo nnꞌan na covineiinꞌ nꞌonhan na contꞌahan ꞌnan caveeꞌ nchjii jon, quinanꞌxuanhan na tajñuaanꞌ tsꞌonhan na tonnon jon. \p \v 15 Ndoꞌ joo ángeles, vi na jndë tyꞌe ntcüeꞌhan quiñoonꞌndue, ya joꞌ joo nanꞌñeen na totaꞌntyjeeꞌhan quinman njnuenꞌhan, jnduehan ndëë ntyjehan: \p —Cja Belén. Ntsaquijntyꞌia juu ꞌnan na jndë tui na itsiquindyi Tyoꞌtsꞌon jaa. \p \v 16 Ndoꞌ joꞌ jnanꞌtyuaaꞌhan, tyꞌehan, ndoꞌ vi na jndë squehan joꞌ, jndiohan juu María yo José, yo yujntꞌa na ñjon juu naijon na cocüaꞌ quiooꞌ. \v 17 Ndoꞌ vi na jndë jntyꞌiahan ꞌnan na tui, tonanꞌcyahan jñꞌoon nchu vaa ꞌnan na jndë siquindyi ángelꞌñeen joohan ntyja ꞌnaanꞌ juu yujntꞌaꞌñeen. \v 18 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na jndyehan jñꞌoon na jndue nanꞌñeen, sꞌaahanꞌ na jndye tꞌoonꞌ nꞌonhan ndoꞌ tyincyaahanꞌ na taveeꞌ ngiohan. \v 19 Ndoꞌ nquii María, sꞌaahanꞌ na njon jndyi jñꞌoonminꞌ na ntyjii jon, vacue tomꞌaanꞌ tsꞌon jonhanꞌ. \v 20 Ndoꞌ joo nanꞌñeen na cotaꞌntyjeeꞌhan quinman njnuenꞌhan, tyentcüeꞌhan, tonanꞌtꞌmaanꞌhan nquii Tyoꞌtsꞌon. Tontcüiiꞌhan jon ntyja ꞌnaan tsoñꞌen na jndë jndyehan ndoꞌ na jndë jntyꞌia ndëëhan, chaꞌxjen na tso juu ángelꞌñeen ndëëhan. \s Tyencyahan cüenta yujntꞌa Jesús ntꞌö Tyoꞌtsꞌon \p \v 21 Vi jndë na nen xuee na tui yujntꞌaꞌñeen, ndoꞌ jntꞌahan yohin chaꞌxjen juu costumbre na contꞌa nnꞌan judíos yo yoꞌndaa yonon ndahin. Juu xjenꞌñeen jnanꞌquijndyuhanhin Jesús, ee nndaꞌ vaa xueeꞌ juu na tquen ángelꞌñeen vitjachen na ñjon juu tsiaaꞌ ndyee juu. \p \v 22 Jndë na tenon vennꞌan xuee na singui María, joꞌ tentyja xjen na juu José yo María ntquen ntjuꞌhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na icoꞌxen juu jñꞌoon na tquen Moisés. Joꞌ tyꞌehan Jerusalén, tyeyꞌonhan Jesús na tyincyahan cüentahin ntꞌö ta Tyoꞌtsꞌon. \v 23 Jntꞌahan na nndaꞌ ngꞌe vaa jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ nacjooꞌ jñꞌoonꞌñeen na coꞌxenhanꞌ: “Ncüii cüii yujntꞌa na yusꞌa na nndui jndyee, nnꞌan na ndahin ncyahan cüentahin ntꞌö ta Tyoꞌtsꞌon.” \v 24 Ngꞌe na nndaꞌ, juu José yo María tyꞌehan vatsꞌon tꞌman na nninncyahan quiooꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na ngueꞌ oꞌ chaꞌxjen na icoꞌxen juu jñꞌoon na tquen Moisés na itsohanꞌ: Nninncyahan ncüii ntjo quinchco oo ve quituꞌ quijndë. \p \v 25 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, ncüii tsansꞌa na jndyu Simeón, tomꞌaan jon tsjoon Jerusalén. Tsanꞌñeen totsiquindë jon chaꞌxjen na chuhanꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ mantyi xoncüeeꞌ tsꞌon jon na itsitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon. Yo na ntyja jndyi tsꞌon jon, tominndooꞌ jon na ndyiaaꞌ nnon jon nquii jon na conduihin na ntsinꞌman ñuaan nnꞌan Israel. Ndoꞌ Simeón quindëya totsixuan jon Espíritu Santo. \v 26 Ndoꞌ nquii Espíritu Santo, jndë siꞌman jon nnon tsanꞌñeen na ndyiaaꞌ jndyee juu nquii jon na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na ntsinꞌman jon ñuaan nnꞌan. Ndë joꞌ ngueꞌ juu. \v 27 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, nquii Espíritu siꞌman jon nnon tsaꞌñeen na cja jon vatsꞌon tꞌman. Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen José yo María tyeyꞌonhan yujntꞌa Jesús vatsꞌonꞌñeen. Jntꞌahan na nndaꞌ chaꞌ quindui ntyja ꞌnaanꞌ juu chaꞌxjen na tsiꞌman jñꞌoon na tquen Moisés na quintꞌahan. \v 28 Vi jndë joꞌ, tyꞌoon Simeón juu yujntꞌa Jesús yo ntꞌö jon. Sitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon. Tso jon: \q \v 29 Jeꞌ yuuꞌ jeꞌ ta, ja na condui moso ꞌnanꞌ, jndë siquindëꞌ juu jñꞌoon na tcoꞌ ꞌndyoꞌ nnön. \q Nanein quitsiquindyaꞌ ja na ncüꞌiö min tajñuaanꞌ tsꞌon ja. \q \v 30 Ee na jndë mantyꞌia nnön nquii jon na ntsinꞌman jon ñuaan nnꞌan. \q \v 31 Manquiintyi jon na tꞌuaꞌ tsꞌianꞌñeen nnon jon tondëë tsoñꞌen nnꞌan. \q \v 32 Conduihin naxuee na ntsiꞌman jon jñꞌoon na mayuuꞌ ꞌnanꞌ ndëë nnꞌan na mañoon tsjan conduihan. \q Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon ntsitꞌmaanꞌhanꞌ nque nnꞌan ꞌnanꞌ, nnꞌan Israel. \m Ndöꞌ jñꞌoon na sinin Simeónꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon. \p \v 33 Ndoꞌ juu José yo ndyee Jesús, tomꞌaanꞌ jndyi nꞌonhan tsoñꞌen jñꞌoon na sinin Simeón ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. \v 34 Jndë joꞌ tcan tsanꞌñeen na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nanꞌñeen, ndoꞌ nnon nquii María tso jon: \p —Quenꞌ cüenta, juu yujntꞌava, iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na ntyja ꞌnaanꞌ jon ñꞌen nnꞌan Israel ngitsu ñuaanhan ngꞌe tyiꞌcovantyja nꞌonhan jon. Ndoꞌ ñꞌenhan na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhan ngꞌe na ngantyja nꞌonhanhin. Ntsixuan jon jnꞌaan na itscüenon Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, majoꞌ jndye nnꞌan ncꞌohan nacjooꞌ jon. \v 35 Ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon nnintyincyooꞌ tsoñꞌen na ndyiiꞌ nꞌon nnꞌan. Ndoꞌ mantyi ꞌuꞌ María, vaa ncüii nnon na ngenoonꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon na ntsiꞌndaaꞌhanꞌ nchjiꞌ, chaꞌvijon na iquiihanꞌ ya na ngüequindyiꞌ xjotë. \p \v 36 Ndoꞌ mantyi joꞌ ijon tomꞌaan ncüii tsanscu na jndyu Ana na toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Tsanꞌñeen jnda Fanuel, juu Fanuelꞌñeen conduihin ntyja ꞌnaanꞌ tmaanꞌ tsjan Aser na jndyocahanꞌ. Xjen na toco Anaꞌñeen, tomꞌaan jon yo saaꞌ jon vi ntyqueꞌ chu. \v 37 Jndë joꞌ ntjohin na tueꞌ saaꞌ jon. Nanein jndë tque jndyihin, jndë ninquennꞌan vantjoꞌ ninque chuuꞌ jon. Ndoꞌ min tyiꞌquinduiꞌ jon quiiꞌ vatsꞌon tꞌman. Joꞌ ijon totyentjon jon nnon Tyoꞌtsꞌon naxuee ndoꞌ natsjon. Totyjee jon ꞌnan ꞌndyo jon ndoꞌ totsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. \v 38 Majuuto xjenꞌñeen na itsinin Simeón, ndoꞌ sindyooꞌ juu Anaꞌñeen na mꞌan joohan. Tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ juu yujntꞌa Jesús. Jndë joꞌ totsinin jon ntyja ꞌnaanꞌ yujntꞌaꞌñeen ndëë tsochen nnꞌan Jerusalén yo ndëë nnꞌan mañoon njoon na mantyi cominndooꞌhan na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan. \s Tyentcüeꞌhan tsjoon Nazaret \p \v 39 Ndoꞌ José yo María, vi na jndë jnanꞌquindëhan tsoñꞌen na tcanhanꞌ na quen jiꞌuahan chaꞌxjen na icoꞌxen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ tyentcüeꞌhan tsjoon Nazaret, ndyuaa Galilea. \v 40 Tandimaya lu Jesús, taquehin, ndoꞌ mantyi tavijndaꞌ xquen juu. Ndoꞌ juu naya na itsixuan Tyoꞌtsꞌon, tꞌmanhanꞌ na totsixuan juu. \s Yusꞌa chjo Jesús ntjohin vatsꞌon tꞌman \p \v 41 Juu José yo María, chu ro chu ro toꞌohan Jerusalén xjen na coveeꞌ nguee pascua. \v 42 Ndoꞌ vi na jndë jndë nchoꞌve chuuꞌ Jesús, tja jon Jerusalén yohan chaꞌxjen na toꞌohan juu nguee pascuaꞌñeen. \v 43 Ndoꞌ vi jndë na tenon juu ngueeꞌñeen, jnanꞌjndaꞌhan na ncꞌontcüeꞌhan tsjoonhan, majoꞌ juu yusꞌa chjo Jesús ntjohin Jerusalén, min tyíꞌquindiohan na sꞌaa juu na nndaꞌ, \v 44 Ee jnanꞌtiuhan na ñꞌenhin quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na coꞌo ntcüeꞌ na tyꞌe nguee. Cüaꞌxuee toquiñjonhan nato, majoꞌ tatityincyooꞌhin. Joꞌ taꞌhan, tojntꞌuehan jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan chuuꞌhan yo nnꞌan na tajnꞌaanhan. \v 45 Majoꞌ tajndiohanhin, mangꞌe joꞌ tyentcüeꞌhan Jerusalén na njntꞌuehan jon joꞌ. \p \v 46 Juu xuee na jndë ndye, tyquiiꞌ vatsꞌon tꞌman, joꞌ jndiohan jon. Quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na conanꞌman chu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, joꞌ vaquityen jon. Iquen jon cüenta jñꞌoon na jnanꞌnein nanꞌñeen ndoꞌ mantyi ivaxeeꞌ jon ndëëhan. \v 47 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen na jndyehan jñꞌoon na sinin jon, tëveeꞌ jndyi nꞌonhan jñꞌoon na tovaaꞌ tsꞌon jon ndoꞌ yo jñꞌoon na totsintcüeꞌ jon ndëëhan na taxeeꞌhan nnon jon. \v 48 Majoꞌ José yo María, ya na jntyꞌiahan jon, siquijñꞌeenhanꞌhin. Tso ndyee jon nnon jon: \p —ꞌUꞌ jnda, ¿Ndu na nndaꞌ saꞌ já? ¿Aa tyiꞌquintjiꞌ juu tyeꞌ yo ja, itsiꞌndaaꞌhanꞌ ngiö́ na cojntꞌuë́ ꞌuꞌ? \p \v 49 Ndoꞌ sintcüeꞌ jon jñꞌoon ndëëhan, tso jon: \p —¿Ndu na cojntꞌuehoꞌ ja? ¿Aa tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ na chuhanꞌ na cꞌön vaaꞌ Tyëhöꞌ? \p \v 50 Majoꞌ tataaꞌ nꞌonhan juu jñꞌoonꞌñeen na tso jon ndëëhan. \p \v 51 Joꞌ tja ntcüeꞌ jon yohan Nazaret. Ndoꞌ tomꞌaan jon nacje ꞌnaanhan. Ndoꞌ juu ndyee jon, vacue tomꞌaanꞌ tsꞌon jon ntyja tsoñꞌen ꞌnan na tui. \v 52 Ndoꞌ nquii Jesús, tëvijndaꞌ xquen jon ndoꞌ taquehin. Tëveeꞌ tsꞌon Tyoꞌtsꞌon yohin ndoꞌ mantyi nnꞌan. \c 3 \s Jñꞌoon na toninncyaa Juan \r (Mt 3:1-12; Mr 1:1-8; Jn 1:19-28) \p \v 1 Chu na jndë nginꞌon na mꞌaan Tiberio César tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tsjoon Roma, majuu xjenꞌñeen juu Poncio Pilato tonduihin gobernador ndyuaa Judea. Ndoꞌ juu Herodes tocoꞌxen jon ndyuaa Galilea. Tyje jon Felipe, juu tsanꞌñeen tocoꞌxen jon ndyuaa Iturea yo Traconite. Ndoꞌ Lisanias, juu jon tocoꞌxen jon ndyuaa Abilinia. \v 2 Juu xjenꞌñeen nquii Anás yo Caifás conduihan ntyee tque tondëë nnꞌan judíos. Majuu xjenꞌñeen juu Juan jnda Zacaríasꞌñeen, tomꞌaan jon ndyuaa naijon tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan, ndoꞌ tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon juu na ncyaa juu jñꞌoonꞌ jon ndëë nnꞌan. \v 3 Juu Juanꞌñeen ninvaa ndyuaa xiꞌjndio jndaa Jordán, joꞌ tomandyiꞌ jon. Toninncyaa jon jñꞌoon na quintcüeꞌ nꞌon nnꞌan jnanhan chaꞌ ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhan, ndë joꞌ ntsiquindëëꞌ jon joohan. \v 4 Tui na nndaꞌ chaꞌxjen na tso jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Ndö vaa na itso juu jñꞌoonꞌñeen: \q Mꞌaan tsꞌan na itsixuaa juu ndëë nnꞌan ndyuaa naijon na tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan. Itso tsanꞌñeen: \q “Quinanꞌjndaꞌhoꞌ quiiꞌ nꞌonhoꞌ chaꞌvijon ncüii nato na nndyocüjeeꞌnon nquii jon na ntcoꞌxen jon ꞌoꞌ. \q Quitaꞌ xoncüehoꞌ ntyja na cotsamꞌanhoꞌ, chaꞌvijon na conanꞌyuhoꞌ nato na nndyo jon. \q \v 5 Ncüii ro cüii ro quindymaꞌ quinanꞌquitooꞌ nnꞌanhanꞌ. \q Ndoꞌ quinanꞌsuhan ncüii ro ncüii ro ntyoꞌ tꞌman yo ntyoꞌ quijndë. \q Tsoñꞌen nato ntyeeꞌ, quinanꞌyuhinhanꞌ. \q Ndoꞌ yuu na veꞌ congiooꞌ nato, quinanꞌsuhinhanꞌ. \q \v 6 Ya joꞌ tsoñꞌen nnꞌan njntyꞌiahan nquii jon na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na ntsinꞌman jon ñuaan nnꞌan.” \m Nquii Isaías tji jon juu jñꞌoonvaꞌ. \p \v 7 Jndye jndyi nnꞌan tentyjaaꞌhan na mꞌaan juu Juanꞌñeen na ntꞌue nꞌonhan na ntsiquindëëꞌ jonhan. Ndoꞌ tso jon ndëëhan: \p —¿Nin tsꞌan siꞌman ndëëhoꞌ na vaa na ndëë nꞌmanhoꞌ naviꞌ na ndyontyja? ꞌOꞌ contꞌahoꞌ chaꞌna contꞌa quindu na conanꞌnon oꞌ xjen na nndyo chon cjooꞌ tyueꞌ. \v 8 Quiꞌndyehoꞌ ꞌnan natyia na contꞌahoꞌ ndoꞌ quintꞌahoꞌ ncüii cüii nnon ꞌnan ya, ya joꞌ ntsiꞌman jndyoyuhanꞌ na mayuuꞌ na contcüeꞌ nꞌonhoꞌ. Min tyiꞌnanꞌsaaꞌ nquehoꞌ nꞌonhoꞌ na nnduehoꞌ: Aa jaa taconanꞌxuan nnꞌan na conanꞌtja ngꞌe nquii Abraham conduihin tsochiihi. Quindyehoꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, min veꞌ ntjöꞌmin nndëë ntscüaquen Tyoꞌtsꞌonhanꞌ na nnduihanꞌ nnꞌan tsjan ꞌnaanꞌ Abraham na jndyocahanꞌ, ndoꞌ na nndaꞌ, nꞌndyiihanꞌ ꞌoꞌ. \v 9 ꞌOꞌ itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon nꞌoon na tyiꞌya të contꞌa. Ndoꞌ mangiohoꞌ joo nꞌoon na tyiꞌquintꞌahanꞌ të ya, ndijon xjen nchꞌiochenhanꞌ. Ndoꞌ vi na jndë tcan nꞌoonꞌñeen, ndyion nnꞌanhanꞌ quiiꞌ chon. Manndaꞌ ro itsijonhanꞌ na ntsꞌaa Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ xe na aa tyiꞌntꞌahoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ.” \p \v 10 Ndoꞌ nanꞌñeen jeꞌ, taꞌxeeꞌhan nnon Juan, jnduehan: \p —¿Nin ꞌnan icanhanꞌ na quintꞌá xe na aa yuꞌ nndaꞌ? \p \v 11 Tꞌa jon jndyuehan, tso jon: \p —Juu tsꞌan na nayꞌoon ve camisa, ncya juu ncüiihanꞌ nnon tsꞌan na tacyꞌoonhanꞌ. Ndoꞌ juu tsꞌan na yꞌoon ꞌnan na ntcüaꞌ, quitsꞌaa juu naya tsꞌan na tacyꞌoonhanꞌ. \p \v 12 Nque nnꞌan na cotye sꞌon cüentaaꞌ gobiernon, mantyi squehan na mꞌaan Juan na quitsiquindëëꞌ jonhan. Jnduehan nnon jon: \p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, já jeꞌ, ¿Nin ꞌnan chuhanꞌ na quintꞌá? \p \v 13 Tꞌa jon jndyuehan, tso jon: \p —Xiaꞌntyi juu sꞌon na ican gobiernon na quityion nnꞌan, juu rohanꞌ quitanhoꞌ ndëëhan. \p \v 14 Mantyi vendye sondaro taxeeꞌhan nnon jon: \p —Ndoꞌ já jeꞌ, ¿Nin ꞌnan chuhanꞌ na quintꞌá? \p Tꞌa jon jndyuehan: \p —Tantjiꞌhoꞌ xoquituꞌ nduee nnꞌan na veꞌ yo naijndeiꞌhanꞌ oo na veꞌ quintu na conduehoꞌ nacjohan. Ndoꞌ mantyi quintjo ya ngiohoꞌ nchuntyi xjen na cotantjonhoꞌ. \p \v 15 Juu xjenꞌñeen tsoñꞌen nnꞌan tontyja jndyi nꞌonhan na ncüjeeꞌ nquii Mesías. Mangꞌe na nndaꞌ, tꞌman tomꞌaanꞌ jndyi nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ juu Juan. Totaxeeꞌhan ndëë ntyjehan na aa ntsꞌaahanꞌ na juu jon conduihin Mesías. \v 16 Joꞌ tꞌa jon jndyue tsoñꞌen nanꞌñeen, tso jon: \p —Ja matsiquintꞌëhoꞌ yo ndaatioo, majoꞌ mandyontyja nquii jon na ntsiquindëëꞌ jon ꞌoꞌ yo juu Espíritu Santo quiiꞌ nꞌonhoꞌ. Majoꞌ ñꞌen vendyehoꞌ na ntꞌuiityenhanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌtjahoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon. Na ntsꞌaa jon na nndaꞌ, itsijonhanꞌ na ntsiquindëëꞌ jon ꞌoꞌ yo chon. Nquii jon tꞌmanntyichen conduihin, chichen ja. Ja yo ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, min veꞌ na ndiꞌntjön nnon jon na ntsiquinꞌan tjan na ntyjo tscoonꞌ jon, min joꞌ tyiꞌcüijntꞌue ja. \v 17 Jndë mavaaviꞌ xjen na ntcoꞌxenhanꞌhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jnanhoꞌ. Ndoꞌ itsijonhanꞌhoꞌ chaꞌvijon ntquen na ninvaa ñꞌen toꞌhanꞌ yo nchuaaꞌhanꞌ. Icanhanꞌ na quitscüeꞌndyii tsꞌan ntquenꞌñeen, chaꞌ ntjuꞌhanꞌ. Ndoꞌ vi na jndë na ntjuꞌhanꞌ, ntsue tsꞌanhanꞌ quiiꞌ vꞌaa. Majoꞌ ntquen ndueꞌ yo toꞌ, njñoon tsꞌan chonhanꞌ. Manndaꞌ ro itsijonhanꞌ na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon. Nnꞌan na ya contꞌa, ncyꞌoon jon cüentahan, majoꞌ joo nnꞌan na contꞌa ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ, ntsco jonhan yo chon na tyiꞌjon quinduuꞌ. \p Ndöꞌ vaa jñꞌoon na sintcüeꞌ Juan ndëë nanꞌñeen. \p \v 18 Ndoꞌ juu Juan, jndye nnon jñꞌoon na sinin jon ndëë nnꞌan chaꞌna jñꞌoonminꞌ na totsiquindyi jonhan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 19 Juu Herodes, tsan na tomꞌaan gobernado ndyuaa Galilea, veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan jon yo Herodías, scuuꞌ tyje nquii jon Felipe. Joꞌ na siquiꞌmaanꞌ Juan Herodes na tyiꞌquichuhanꞌ na itsꞌaa jon na nndaꞌ. Ndoꞌ mantyi yo tsoñꞌen nnon natyia na jndë totsꞌaa tsanꞌñeen. \v 20 Majoꞌ juu Herodes jeꞌ, ntyja ꞌnaanꞌ tsoñꞌen natyia na jndë totsꞌaa jon, ndö ꞌnan na vantyjoꞌchen na sꞌaa jon, tyiiꞌ jon juu Juanꞌñeen vancjo. \s Na siquindëëꞌ Juan Jesús \r (Mt 3:13-17; Mr 1:9-11) \p \v 21 Ndoꞌ vi na jndë na siquindëëꞌ Juan jndye nnꞌan, mantyi jndëëꞌ Jesús sꞌaa jon, ndoꞌ juu xjen na itsinin Jesús nnon Tyoꞌtsꞌon, juu xjenꞌñeen jnaan quiñoonꞌndue. \v 22 Ndoꞌ jndyocue Espíritu Santo nacjooꞌ jon chaꞌvijon quituꞌ, jndyoquintyjo jon nacjooꞌ Jesús. Ndoꞌ ticꞌuaa na sinin nquii Tyoꞌtsꞌon quiñoonꞌndue, itso jon: \p —ꞌUꞌ condui tsansꞌa jnda na viꞌnchji jndyi ja ꞌuꞌ. Itsineiinꞌhanꞌ tsꞌön ntyja ꞌnanꞌ. \s Tsjan na jndyocahanꞌ na tui Jesucristo \r (Mt 1:1-17) \p \v 23 Nquii Jesús jeꞌ, mꞌaan jon chaꞌna ntcyu nchoꞌnqui chuuꞌ jon xjen na taꞌ jon tsꞌian na tꞌua Tyoꞌtsꞌon nnon jon. Ntyja ꞌnaanꞌ na cotjiꞌ nnꞌan cüenta, jnda Joséhin. Ndoꞌ José jnda Elí juu. \v 24 Ndoꞌ Elí jnda Matat, ndoꞌ Matat jnda Leví, ndoꞌ Leví jnda Melqui, ndoꞌ Melqui jnda Jana, ndoꞌ Jana jnda José, \v 25 Ndoꞌ José jnda Matatías, ndoꞌ Matatías jnda Amós, ndoꞌ Amós jnda Nahúm, ndoꞌ Nahúm jnda Esli, ndoꞌ Esli jnda Nagai, \v 26 Ndoꞌ Nagai jnda Maat, ndoꞌ Maat jnda Matatías, ndoꞌ Matatías jnda Semi, ndoꞌ Semi jnda Josec, ndoꞌ Josec jnda Judá, \v 27 Ndoꞌ Judá jnda Joanán, ndoꞌ Joanán jnda Resa, ndoꞌ Resa jnda Zorobabel, ndoꞌ Zorobabel jnda Salatiel, ndoꞌ Salatiel jnda Neri, \v 28 Ndoꞌ Neri jnda Melqui, ndoꞌ Melqui jnda Adi, ndoꞌ Adi jnda Cosam, ndoꞌ Cosam jnda Elmadam, ndoꞌ Elmadam jnda Er, \v 29 Ndoꞌ Er jnda Jesús, ndoꞌ Jesús jnda Eliezer, ndoꞌ Eliezer jnda Jorim, ndoꞌ Jorim jnda Matat, \v 30 Ndoꞌ Matat jnda Leví, ndoꞌ Leví jnda Simeón, ndoꞌ Simeón jnda Judá, ndoꞌ Judá jnda José, ndoꞌ José jnda Jonam, ndoꞌ Jonam jnda Eliaquim, \v 31 Ndoꞌ Eliaquim jnda Melea, ndoꞌ Melea jnda Mena, ndoꞌ Mena jnda Matata, ndoꞌ Matata jnda Natán, \v 32 Ndoꞌ Natán jnda David, ndoꞌ David jnda Isaí, ndoꞌ Isaí jnda Obed, ndoꞌ Obed jnda Booz, ndoꞌ Booz, jnda Sala, ndoꞌ Sala jnda Naasón, \v 33 Ndoꞌ Naasón jnda Aminadab, ndoꞌ Aminadab jnda Admin, ndoꞌ Admin jnda Arni, ndoꞌ Arni jnda Esrom, ndoꞌ Esrom jnda Fares, ndoꞌ Fares jnda Judá, \v 34 Ndoꞌ Judá jnda Jacob, ndoꞌ Jacob jnda Isaac, ndoꞌ Isaac jnda Abraham, ndoꞌ Abraham jnda Taré, ndoꞌ Taré jnda Nacor, \v 35 Ndoꞌ Nacor jnda Serug, ndoꞌ Serug jnda Ragau, ndoꞌ Ragau jnda Peleg, ndoꞌ Peleg jnda Heber, ndoꞌ Heber jnda Sala, \v 36 Ndoꞌ Sala jnda Cainán, ndoꞌ Cainán jnda Arfaxad, ndoꞌ Arfaxad jnda Sem, ndoꞌ Sem jnda Noé, ndoꞌ Noé jnda Lamec, \v 37 Ndoꞌ Lamec jnda Matusalén, ndoꞌ Matusalén jnda Enoc, ndoꞌ Enoc jnda Jared, ndoꞌ Jared jnda Mahalaleel, ndoꞌ Mahalaleel jnda Cainán, \v 38 Ndoꞌ Cainán jnda Enós, ndoꞌ Enós jnda Set, ndoꞌ Set jnda Adán, ndoꞌ Adán jnda Tyoꞌtsꞌon. \c 4 \s Itsichon yutyia na quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ Jesús \r (Mt. 4:1-11; Mr 1:12-13) \p \v 1 Xjen na tantcüeꞌ Jesús na jnan jon jndaa Jordán, quindë ya tsixuan jon Espíritu Santo. Ndoꞌ nquii Espíritu Santo teyꞌoon jonhin ndyuaa naijon na tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan. \v 2 Joꞌ joo vennꞌan xueeꞌñeen na tomꞌaan Jesús juu ndyuaaꞌñeen, tojooꞌ tsꞌon yutyia na quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌhin. Ndoꞌ juu xjenꞌñeen min tatcüaꞌ jon. Jndë joꞌ tyjeeꞌ na ninꞌjndoꞌ jon. \v 3 Joꞌ tso yutyia nnon jon: \p —Xe na aa condui ꞌuꞌ jnda nquii Tyoꞌtsꞌon, cüa, quitsuꞌ nnon tsjöꞌvaꞌ na quitscüaquenhanꞌ ꞌnan na ntcüaꞌ. \p \v 4 Tꞌa Jesús, tso jon: \p —Tyiꞌjeꞌquitsꞌa na nndaꞌ ee mantyi vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsiquindyihanꞌ: “Chito veꞌ xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na ntcüaꞌ tsꞌan, joꞌ na ivandoꞌ juu.” \p \v 5 Vi jndë joꞌ tayꞌoon yutyia jon ncüii tyoꞌ ndye. Ndoꞌ maquintyjachen siꞌman juu nnon jon ncüii cüii ndyuaa na cotoxen nnꞌan na ninvaa tsonnangue. \v 6 Ndoꞌ tso juu nnon jon: \p —Ntꞌöꞌ ꞌuꞌ nninncya cüenta tsoñꞌen najndë na conanꞌxuan nanmꞌannꞌian tꞌman yo tsoñꞌen na condui tꞌmanhan ndyuaamin. Ee ntꞌö jndë ntjohanꞌ ndoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue tsꞌön, nninncya jahanꞌ nnon juu. \v 7 Xe na aa ntcoꞌxtyeꞌ na ntsitꞌmanꞌ ja, ya joꞌ tsoñꞌenhanꞌ nnanꞌxuanhanꞌ na ꞌnanꞌ. \p \v 8 Majoꞌ tꞌa Jesús, tso jon nnon juu: \p —Jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsiquindyihanꞌ: “Quitsitꞌmanꞌ nquii ta Tyoꞌtsꞌon cüentaꞌ ndoꞌ xiaꞌntyi nnon nquii jon quityeꞌntjonꞌ.” \p \v 9 Jndëcya tayꞌoon yutyia Jesús tsjoon Jerusalén. Ndoꞌ xquenviꞌ vatsꞌon tꞌman naijon nandyentyichen, joꞌ tquen juuhin. Itso juu nnon jon: \p —Xe na aa mayuuꞌ condui ꞌuꞌ jnda Tyoꞌtsꞌon, cüa, cjuꞌ ꞌuꞌ tyuaa, \v 10 Ee mantyi vaa jñꞌoonꞌ jon na jndui na itsiquindyihanꞌ: \q Ncꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian ndëë ángeles cüentaaꞌ jon na ya ya quitantyjeeꞌhan ꞌuꞌ. \q \v 11 Ndoꞌ ntyiꞌhan ndueehan ꞌuꞌ chaꞌ tyiꞌngaquiñjon ntjöꞌ ngꞌeꞌ. \p \v 12 Majoꞌ tꞌa Jesús, tso jon nnon juu: \p —Mantyi juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsiquindyihanꞌ: “Min tyiꞌntquenꞌ xjen nquii ta Tyoꞌtsꞌon cüentaꞌ.” \p Manndaꞌ itsiquindyi jñꞌoonꞌñeen na sinin Jesús. \p \v 13 Vi na jndë jndë na totsichon yutyia ncüii cüii nnon na quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ Jesús, jntyꞌii juuhin ata ndëcya nndyiaaꞌ juu aa xeꞌquindëë ntsꞌaa juu. \s Itaꞌ Jesús tsꞌian na tsixuan jon \r (Mt 4:12-17; Mr 1:14-15) \p \v 14 Jndë joꞌ tantcüeꞌ Jesús ndyuaa Galilea. Ndoꞌ quindë ya tsixuan jon Espíritu Santo. Ndoꞌ jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ jon, tycyahanꞌ ninvaa juu ndyuaaꞌñeen. \v 15 Totsiꞌman jon ndëë nnꞌan quiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaan nnꞌan judíos. Ndoꞌ ya jñꞌoon jndue nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jon. \s Tatëveeꞌ ngio nnꞌan Nazaret Jesús \r (Mt 13:53-58; Mr 6:1-6) \p \v 16 Ndoꞌ joꞌ tueeꞌ nndaꞌ Jesús Nazaret naijon na tëquehin. Juu xuee na cotajndyee nnꞌan judíos, tja jon vatsꞌon chaꞌxjen mancüiixjen totsꞌaa jon. Ndoꞌ tacüentyjeeꞌ jon na ntsijnaanꞌ jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 17 Ya joꞌ joo nnꞌan na mꞌanhan juu vatsꞌonꞌñeen, tyincyahan tson na tji Isaías ntꞌö jon. Juu Isaíasꞌñeen ndyu na toxenꞌchen toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ nchu vaa ꞌnan na nguaa. Siquinaan Jesús juu tsonꞌñeen ndoꞌ tueeꞌhanꞌ yuu jon na itsohanꞌ: \q \v 18 Nquii Espíritu na condui nquii ta Tyoꞌtsꞌon mꞌaan jon yo ja. \q Mangꞌe joꞌ jndë tꞌua jon tsꞌian nnön na nninncya jñꞌoon naya ndëë nanninñenꞌ. \q Ndoꞌ jndë tꞌua jon tsꞌian nnön na quitsiquindyi ja nnꞌan na matsiquindyahan ntyja ꞌnaanꞌ jnan na nanꞌxuanhan. \q Ndoꞌ joo nnꞌan nchjan, ntsꞌa na njntyꞌia nndaꞌhan. \q Ndoꞌ mantyi nque nnꞌan na contꞌa viꞌ nnꞌanhan, tꞌua jon tsꞌian nnön na quitsiquindyahan. \q \v 19 Ndoꞌ na quitsiquindyi jahan na ndyumin mꞌaan Tyoꞌtsꞌon na viꞌnchjii jon joohan. \m Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tji Isaías. \p \v 20 Vi na jndë sintcüi Jesús tsonꞌñeen na chuuꞌ ntji, sintcüeꞌ ntcüeꞌ jonhanꞌ nnon tsꞌan na itejndei quiiꞌ juu vatsꞌonꞌñeen. Ndë tacjo jon. Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan joꞌ, tojntyꞌia jndyihan nnon jon. \v 21 Ndoꞌ joꞌ taꞌ jon na ntsinin jon ndëëhan, tso jon: \p —Juu jñꞌoonvaꞌ na jndyehoꞌ na sijnꞌan, maxeevahin jndë itsiquindëhanꞌ juuhanꞌ. \p \v 22 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen jnduehan na ya sinchuꞌ jon jñꞌoon. Ndoꞌ taveeꞌ ngiohan na taquinjonꞌ jñꞌoon na tyincyaa jon, majoꞌ tataaꞌ nꞌonhinhanꞌ, jnduehan: \p —¿Nchu vaa na nndaꞌ tsixuan juu, ndoꞌ veꞌ jnda Joséhin? \p \v 23 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon: \p —Ntsꞌaahanꞌ na nnduehoꞌ nnön juu jñꞌoon na itsohanꞌ: “ꞌUꞌ tsꞌan na matsaꞌ nasi nnꞌan, quitsinꞌman nquii ꞌuꞌ. Quitsaꞌ tsꞌian ntjoohin tsjonꞌ chaꞌxjen juu ꞌnan na condyë́ na matsaꞌ tsjoon Capernaum.” \p \v 24 Ndoꞌ tsontyichen Jesús ndëëhan: \p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, nnꞌan na maninncüii tsjoon yo nquii tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌcyꞌonhan cüenta juu tsanꞌñeen. \v 25 Majoꞌ quindyehoꞌ na matsjö, xjen na tomꞌaan Elías, jndye nanntcu na jndë tjë non tomꞌanhan ndyuaa Israel. Juu xjenꞌñeen chaꞌ ncüii ndye chu xoncüe tatuaꞌ, joꞌ ninvaa ndyuaaꞌñeen jndyo ncüii jndoꞌ tꞌman. \v 26 Majoꞌ min na nndaꞌ, minꞌncüii nanntcu ndyuaa Israel, tatꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon juu Elíasꞌñeen na quitejndei jon nanꞌñeen. Majoꞌ tsjoon Sarepta, ndyuaa Sidón tomꞌaan ncüii tsanscu ninnquii, joꞌ juu tsjoonꞌñeen tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon Elías na cjaquitejndei jonhin ntyja ꞌnaanꞌ na tomꞌaan juu jndoꞌñeen. \v 27 Ndoꞌ mantyi juu xjen na tomꞌaan Eliseo, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, jndye nnꞌan tomꞌan ndyuaa Israel na toquicho ntycu ndöꞌ cotöꞌ. Majoꞌ xiaꞌntyi tsꞌan ndyuaa Siria, tsꞌan na jndyu Naamán, sinꞌman Eliseo juu yo tycuꞌñeen. \p Ndöꞌ vaa jñꞌoon na sinin Jesús ndëëhan. \p \v 28 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na tooꞌhan juu vatsꞌon Nazaret, ya na jndyehan na nndaꞌ vaa tso Jesús, tyion jndyihanꞌ na quindyaꞌ ngiohan ntyja ꞌnaanꞌ jon. \v 29 Ngꞌe joꞌ jnanꞌquintyjahan, ndoꞌ yo naijndeiꞌhanꞌ tyeyꞌonhan jon ꞌndyo tsjoonhan na mꞌaanhanꞌ ꞌndyo ncüii tyoꞌtyꞌa chaꞌ ntjueꞌhan jon joꞌ. \v 30 Majoꞌ jnduiꞌ jon xoncüe quiiꞌ ntꞌanhan, tja jon. \s Icüjiꞌ Jesús jndyetyia quiiꞌ tsꞌon tsꞌan \r (Mr 1:21-28) \p \v 31 Jndë joꞌ tja Jesús tsjoon Capernaum ndyuaa Galilea. Ndoꞌ na tueeꞌ xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos, totsiꞌman jon ndëë nnꞌan tsjoonꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 32 Ndoꞌ taveeꞌ jndyi ngio nanꞌñeen jñꞌoon na toninncyaa jon, ee joo jñꞌoonꞌñeen totsiꞌmanhanꞌ na va najndei na condui jon. \p \v 33 Ndoꞌ tyquiiꞌ juu vatsꞌonꞌñeen mꞌaan ncüii tsansꞌa na jndë tua jndyetyia quiiꞌ tsꞌon juu. Juu jndyetyiaꞌñeen sꞌaahanꞌ na jndei sixuaa tsanꞌñeen. \p \v 34 Itso juu: \p —ꞌUꞌ Jesús, tsꞌan Nazaret, quiꞌndyiꞌ já. ¿Nin ꞌnan ninꞌquitsaꞌ já? ¿Aa jndyoꞌ ntjoo na ntsiquitsuꞌ já quiiꞌ vꞌio? Mavajnꞌan nin condui ꞌuꞌ. ꞌUꞌ condui jnda nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin ñuan nquiiꞌ. \p \v 35 Majoꞌ sityiaꞌ Jesús jndyetyiaꞌñeen, itso jon: \p —Machenꞌ ꞌndyoꞌ. Quinduiꞌ quiiꞌ tsꞌon tsanvahin. \p Ndoꞌ vi na jndë isquioo jndyetyiaꞌñeenhin quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na mꞌan joꞌ, mana jnduiꞌ juu quiiꞌ tsꞌon tsanꞌñeen. Majoꞌ minꞌchjo natëꞌ tasꞌaa juu tsanꞌñeen. \v 36 Ndoꞌ na nndaꞌ sꞌaa Jesús, tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan joꞌ, totsiquijñꞌeenhanꞌhin. Jnduehan ndëë ntyjehan: \p —Joo jñꞌoonminꞌ na sinin jon, ¿Nin nanꞌxuanhanꞌ? Itsijonhanꞌ jon chaꞌvijon tsꞌan na icoꞌxen nnꞌan. Ee vaa najndei na condui jon na icoꞌxen jon min jndyetyia, ndoꞌ conduiꞌhanꞌ quiiꞌ nꞌon nnꞌan. \p \v 37 Ndoꞌ ninvaa xiꞌjndio ndyuaaꞌñeen, tycya jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. \s Sinꞌman Jesús tsanscu xeenꞌ Simón Pedro \r (Mt 8:14-15; Mr 1:29-31) \p \v 38 Ya joꞌ jnduiꞌ Jesús juu vꞌaaꞌñeen, tueeꞌ jon vaaꞌ Simón, taqueeꞌ jon joꞌ. Ndoꞌ juu tsanscu xeenꞌ Simón, viiꞌ jon, mioon jndyi iyꞌoon tjuenꞌhin. Ndoꞌ nnꞌan vꞌaaꞌñeen tanhan nnon Jesús na quitsinꞌman jon juu tsanꞌñeen. \v 39 Joꞌ sindyooꞌcya jon nnon juu tsanviꞌñeen, sityiaꞌ jon tycuꞌñeen na quinduiꞌhanꞌ. Ndoꞌ ninñoonꞌ ntjo ya ntcüeꞌhin. Jnanquintyja juu, sijñꞌoonꞌ juu na tcüaꞌhan. \s Sinꞌman Jesús jndye nnꞌan vꞌi \r (Mt 8:16-17; Mr 1:32-34) \p \v 40 Juu xjen na mandyo na ngua ndoꞌcüjioonꞌ, tsoñꞌen nnꞌan jndyochohan ntyjehan na mꞌaan Jesús, na jndye nnon ntycu na coquenon nanꞌñeen. Ndoꞌ tyio jon ntꞌö jon cjo ncüii cüiihan, jnꞌmanhan. \v 41 Ndoꞌ mantyi quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen, jndye nnꞌan ñꞌenhan na tcoꞌxen jon na quinduiꞌ jndyetyia quiiꞌ nꞌonhan. Ndoꞌ jndyetyiaꞌñeen jnanꞌxuaahan, jnduehan: \p —ꞌUꞌ condui ꞌuꞌ jnda nquii Tyoꞌtsꞌon. \p Majoꞌ sityiaꞌ jonhan min tyíꞌncyaa jon na nnanꞌneinhan. Ee mangio yahan na nquii jon conduihin Mesías. \s Incyaa Jesús jñꞌoon naya quiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaan nnꞌan judíos \r (Mr 1:35-39) \p \v 42 Vi na jndë vandixuee, jnduiꞌ jon quiiꞌ tsjoon. Tja jon na ninnquii tsꞌon xquen jon ncüii joo quiiꞌ jndëë. Majoꞌ tentyja nnꞌan toxenꞌ jon, tyequijntꞌuehanhin, ndoꞌ jndiohan jon. Ee ninꞌquintꞌahan na ntscuꞌhanꞌ na vja jon na tonnonchen, chaꞌ tyiꞌndyii jonhan. \p \v 43 Majoꞌ itso jon ndëëhan: \p —Mantyi ijndeiꞌhanꞌ na cjö njoon xiꞌjndio na nninncya jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan. Ee ngꞌe majuu tsꞌianꞌñeen na iꞌua jon nnön. \p \v 44 Ndoꞌ tovancyaa jon jñꞌoon quiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaan nnꞌan ndyuaa Judea. \c 5 \s Sꞌaa Jesús na jndye quintcaa tjiꞌhan \r (Mt 4:18-22; Mr 1:16-20) \p \v 1 Ncüii jon tomꞌaan Jesús ꞌndyo ndaandue na jndyu Genesaret. Joꞌ jndye jndyi nnꞌan tëncüihan. Tyen ñjonhan ndyo na mꞌaan jon, ata tonchjehan jon na ninꞌquindyehan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 2 Ndoꞌ jndyiaaꞌ jon ve vꞌaandaa ꞌndyo ndaandueꞌñeen, majoꞌ nnꞌan na contꞌa tsꞌian na cotjiꞌhan quintcaa yohanꞌ, jndë jnduiꞌhinhanꞌ. Cotmanhan ntquiꞌ ꞌnaanhan. \v 3 Ndoꞌ tua jon tyquiiꞌ ncüii vꞌaandaaꞌñeen. Maꞌnaanꞌ Simónhanꞌ. Ndoꞌ tcan Jesús nnon tsanꞌñeen na canon chjochenhanꞌ toquityquiiꞌ ndaa. Jndë joꞌ tacjo jon quiiꞌhanꞌ. Joꞌ tyincyaa jon jñꞌoon ndëë nanꞌñeen xjen na vaquityen jon quiiꞌ juu vꞌaandaaꞌñeen. \v 4 Ndoꞌ vi jndë tyincyaa jon jñꞌoon ndëë nanꞌñeen, ya joꞌ tso jon nnon Simónꞌñeen: \p —Quitsayꞌonhoꞌ vꞌaandaava, ncꞌöntyë naijon na njoonchen. Joꞌ quitjueꞌhoꞌ ntquiꞌ ꞌnaanhoꞌ na ntjiꞌhoꞌ quintcaa. \p \v 5 Majoꞌ tꞌa Simón ꞌndyo jon: \p —Ta, cüaꞌtsjon jntꞌá tsꞌian, ndoꞌ minꞌncüii quitscaa tatjíꞌ. Majoꞌ tanin, ngꞌe jñꞌoon ꞌndyoꞌ, joꞌ ntjuë́ꞌ nntꞌáhanꞌ. \p \v 6 Ndoꞌ vi na jndë jntꞌahan na nndaꞌ, vaa jndye jndyi quintcaa tua quityquiiꞌ ntquiꞌ ꞌnaanhan ata vatꞌiooꞌhanꞌ. \v 7 Ndoꞌ na nndaꞌ, jntꞌahan ndueehan ndëë ntyjehan na mꞌan nanꞌñeen ncüiichen vꞌaandaa na quindyotejndei nanꞌñeenhan. Squenon nanꞌñeen ndoꞌ jnanꞌquitooꞌhan ve joo vꞌaandaaꞌñeen yo quintca, ata mavaa xjen na nchjehanꞌ ntꞌaandaaꞌñeen. \v 8 Ndoꞌ juu Simón Pedro, vi na jndë tquen jon cüenta na nndaꞌ, tcoꞌxtye jon tonnon Jesús, tso jon: \p —Nndaꞌ ta, quiꞌndyiꞌ ja ee condui ja tsꞌan jnan tonnon Tyoꞌtsꞌon. \p \v 9 Nndaꞌ vaa tso jon ngꞌe mioon sityꞌuehanꞌhin yo ntyjehin ntyja ꞌnaan joo quintcaaꞌñeen na tjiꞌhan. \v 10 Ndoꞌ mantyi ntsinda Zebedeo, juu Santiago yo ninꞌJuan, mantyi tyue jndyihin. Ee nanꞌñeen ninncüii tꞌman contꞌahan tsꞌian yo juu Simón. Ya joꞌ tsochen Jesús nnon Simón: \p —Tyiꞌntyꞌueꞌ, nanein na tonnonchen, nnꞌan ntsitjonꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, chito veꞌ quintca. \p \v 11 Ndoꞌ vi na jndë sque ntcüeꞌhan tyuaatcüii yo ntꞌaandaaꞌñeen, jntyꞌehan tsꞌianꞌñeen, tyenanꞌjonhan yo Jesús. \s Sinꞌman Jesús tsꞌan na chu ndöꞌ cotöꞌ \r (Mt 8:1-4; Mr 1:40-45) \p \v 12 Ncüii jon tomꞌaan Jesús ncüii tsjoon. Xjenꞌñeen tyjeeꞌ ncüii tsansꞌa na mꞌaan jon na ninvaañꞌenhin chu juu ndöꞌ cotöꞌ. Ya na jndyiaaꞌ juu Jesús, tcoꞌxtye juu na tonnon jon. Tcan juu na quitejndei jonhin. Tso juu: \p —Ta, xe na aa ntꞌue tsonꞌ, ntyji na vaa najndei na condui ꞌuꞌ na ndëë ntsinꞌmanꞌ ja. \p \v 13 Joꞌ tyio Jesús ntꞌö jon cjooꞌ tsanꞌñeen, itso jon: \p —Chuhanꞌ na quitsꞌa chaꞌxjen na matsuꞌ. Cꞌonꞌ na jndë jnꞌmanꞌ. \p Ndoꞌ ninñoonꞌ ntjo ya ntcüeꞌ tsanꞌñeen. \v 14 Ndoꞌ jaaꞌ jñꞌoon na tso Jesús nnon juu, tso jon: \p —Minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌntsininꞌ nchu vaa ꞌnan sꞌa. Majoꞌ cjaꞌ na mꞌaan tyee, quitsiꞌmanꞌ nnon jon na jndë tcoꞌyahanꞌ ꞌuꞌ, ndoꞌ juu quiooꞌ na icanhanꞌ na ninncyaꞌ, ncyaꞌ oꞌ nnon jon chaꞌ ntsiꞌmanhanꞌ na jndë jnꞌmanꞌ, chaꞌxjen icoꞌxen juu jñꞌoon na tquen Moisés. Ee na ntsaꞌ na nndaꞌ, ntsiꞌman jndyoyuhanꞌ na jndë jnꞌmanꞌ. \p \v 15 Majoꞌ tocya tocya jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. Ndoꞌ jndye jndyi nnꞌan totsantyjaaꞌhan na mꞌaan jon na ninꞌquindyehan jñꞌoon na toninncyaa jon yo na ninꞌquinꞌmanhan ntycu na coquenonhan. \v 16 Majoꞌ vaa xjen na toꞌndyii jon nnꞌan, na ica jon naijon na ninnquii tsꞌon xquen jon chaꞌ ya ntsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. \s Sinꞌman Jesús tsꞌan na ntjein ngꞌee \r (Mt 9:1-8; Mr 2:1-12) \p \v 17 Ncüii xueeꞌñeen itsiꞌman Jesús jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan. Ndoꞌ ñꞌen vendye nnꞌan tmaanꞌ fariseos na minndyuaahan joꞌ, mantyi yo nnꞌan na conanꞌman ndëë nnꞌan nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés. Jnan nanꞌñeen tsochen njoon quijndë ndyuaa Galilea ndoꞌ Judea yo mantyi juu tsjoon Jerusalén. Ndoꞌ tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na tsixuan Jesús najndei na condui nquii jon chaꞌ ntsinꞌman jon nnꞌan yo ntycu na coquenonhan. \v 18 Juu xjenꞌñeen sque vendye nannon na chohan tsanviiꞌ na ntyjo juu cjooꞌ tsue. Juu tsanꞌñeen na jndë tintjein ngꞌee na tyꞌoon tycutquenhin. Tojntꞌuehan nchu ya ntꞌahan na ngoyꞌonhan tsanꞌñeen quiiꞌ vꞌaa na ntquenhan juu na tonnon Jesús. \v 19 Majoꞌ tajndiohan nchu vaa na ntꞌahan ee jndye jndyi nnꞌan mꞌan. Mangꞌe joꞌ tyevahan nacjooꞌ juu vꞌaaꞌñeen, jnanꞌcjohan xquenhanꞌ, ndoꞌ jnanꞌcüenonhanhin na ninvaa ñjon juu tsue. Tquenhanhin quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tonnon Jesús. \v 20 Ndoꞌ xjen na jndyiaaꞌ Jesús na nndaꞌ vaa na jntꞌa nanꞌñeen na tsiꞌmanhanꞌ na vantyja nꞌonhan jon, tso jon nnon juu tsanviiꞌhinꞌ: \p —ꞌUꞌ ntyjë, matsitꞌman tsꞌön ꞌuꞌ jnan na tsixuanꞌ. \p \v 21 Majoꞌ nque nnꞌan na conanꞌman jñꞌoon na tquen Moisés ndoꞌ yo nnꞌan fariseosꞌñeen, taꞌhan na tyiꞌya ngiohan yo Jesús. Ee toquindyiiꞌ nꞌonhan: \p —¿Nin condui tsanvaꞌ na itsinin juu jñꞌoon tsanꞌ? Ee xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon nndëë ntsitꞌman tsꞌon jon jnaanꞌ tsꞌan. \p \v 22 Majoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús na nndaꞌ vaa jñꞌoontiu ꞌnaan nanꞌñeen. Joꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan: \p —¿Ndu na tyiꞌcaveeꞌ ngiohoꞌ jñꞌoon na tsjö? \v 23 ¿Nin jñꞌoon na ntsinën ngiohoꞌ na tyiꞌjndyaaꞌchenhanꞌ? ¿Aa na ntsjö: “Matsitꞌman tsꞌön ꞌuꞌ jnan na tsixuanꞌ,” Oo aa na ntsjö: “Quinanquintyjaꞌ, cjaꞌcaꞌ?” \v 24 Majoꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, mantsiꞌman ndëëhoꞌ na vaa najndei na condui ja nnon tsonnanguevahin na ntsitꞌman tsꞌön nnꞌan jnan na nanꞌxuanhan. \p Ya joꞌ tso jon nnon juu tsanviiꞌñeen: \p —ꞌUꞌ ntyjë, matsjö nnonꞌ, quinanquintyjaꞌ. Quitsintcüiꞌ tsueꞌ ndoꞌ cjaꞌ vaꞌ. \p \v 25 Ndoꞌ ninñoonꞌ jnanquintyja tsanꞌñeen tondëë tsoñꞌen nanꞌñeen. Sintcüii juu tsue na tovaa juu. Tja juu vꞌaa, ninvito totsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. \v 26 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan joꞌ, tiꞌndaaꞌ tycya ngiohan. Tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ntyja na tyuehan ndoꞌ na neinhan, jnduehan: \p —Minꞌjon tacojntyꞌia ncüii nnon na tꞌman conduihanꞌ chaꞌxjen juu ꞌnan na jndë jntyꞌia ndëë xeevahin. \s Iqueenꞌ Jesús Leví na mantyi jndyu juu Mateo \r (Mt 9:9-13; Mr 2:13-17) \p \v 27 Jndë na tui na nndaꞌ, jnduiꞌ Jesús joꞌ. Ndoꞌ jndyiaaꞌ jon ncüii tsꞌan na ique sꞌon cüentaaꞌ gobiernon tsjoon Roma, Leví jndyu tsanꞌñeen. Vaquityen juu vꞌaa naijon na coꞌtsaquityion nnꞌan sꞌonꞌñeen. Tso Jesús nnon juu: \p —Quindyotsijon ꞌuꞌ yo jñꞌoon na mancya. \p \v 28 Ndoꞌ juu Levíꞌñeen, maquintyjachen jnanꞌquintyja jon, tji ntcüeꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌianꞌñeen, taꞌ jon na totsijonhin yo jñꞌoon na toninncya Jesús. \p \v 29 Ndoꞌ vaaꞌ tsanꞌñeen, sijñꞌoonꞌ jon na tꞌoon vi nguee na tcüaꞌ Jesús. Mantyi jndye ntyje Levíꞌñeen na tetjonhan na mantyi cotyehan sꞌon cüentaaꞌ gobiernon. Tecüendyuaahan mesa yohin yo Jesús yo minndyechen nnꞌan. \v 30 Majoꞌ nnꞌan fariseos yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, tatëveeꞌ ngiohan yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús. Jnduehan ndëë nanꞌñeen: \p —Tyiꞌquichuhanꞌ na cocüaꞌhoꞌ ndoꞌ na covehoꞌ yo nnꞌan na cotye sꞌon ꞌnaanꞌ gobiernon Roma, ndoꞌ yo mañoon nnꞌan, ndoꞌ condui nanminꞌ nnꞌan na conanꞌtjahan nnon Tyoꞌtsꞌon. \p \v 31 Tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon: \p —Nnꞌan na tyiꞌvꞌi, tyiꞌicanhanꞌ tsꞌan na ntsꞌaa nasihan, majoꞌ nnꞌan vꞌi, joohin icanhanꞌ na ntsꞌaa tsanꞌñeen nasihan. \v 32 Ja chito jndyö na ncüan nnꞌan na jndyoyu conduihan na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Nque nnꞌan na conanꞌtjahan nnon jon, jndë jndyö na ncüanhan na quintcüeꞌ nꞌonhan yo jnanhan. \s Nnꞌan na cotsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, ¿Ndu na tyiꞌquinanꞌcüejndooꞌhan? \r (Mt 9:14-17; Mr 2:18-22) \p \v 33 Ndoꞌ jndue nanꞌñeen nnon Jesús: \p —Nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Juan, jndye jnda cotyjehan ꞌnan jndyuehan ndoꞌ na conanꞌneinhan nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ majoꞌntyi contꞌa nnꞌan tmaanꞌ fariseos. Majoꞌ joo nnꞌan na cotsayꞌonhan yo jñꞌoon na mancyaꞌ, ꞌio ꞌio cocüaꞌhan ndoꞌ covehan min tyiꞌcotyjehan ꞌnan jndyuehan. Tyiꞌya na contꞌahan na nndaꞌ. \p \v 34 Joꞌ tꞌa Jesús, sinin jon ncüii jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ ndëëhan. Itso jon: \p —Nquii tsansꞌa na icoco, viochen xjen na ninvaa mꞌaan jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na ya jñꞌoon yohin, joo ntyje jon, nnꞌan na jndyonanꞌjon na icoco jon, ¿Aa chuhan na nnanꞌcüejndoꞌhan? \v 35 Majoꞌ ngüentyja xjen na ntjiꞌ nnꞌan nquii tsansꞌaꞌñeen quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen. Juu xjenꞌñeen nnanꞌcüejndoꞌhan. \p \v 36 Mantyi sinin jon ndëëhan ncüii jñꞌoon na tyiꞌquitsinin nquiiꞌ jonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon xco na itsiꞌman jon ndëëhan. Tso jon: \p —Tanin tsꞌan na ntyjee juu ncüii tanꞌ ndiaa, ndiaa xco na quindëhanꞌ, na ncüjaaꞌ juuhanꞌ ncüii ndiaa ntsa. Ee xe na aa ntsꞌaa tsꞌan na nndaꞌ, ntsiꞌndaaꞌhanꞌ juu ndiaa xcoꞌñeen, ndoꞌ chito xiaꞌntyi joꞌ, mantyi tyiꞌxeꞌquitsijonhanꞌ juuhanꞌ yo ndiaa na jndë tijndyo. \v 37 Ndoꞌ tjaanꞌ quiooꞌ na conninjntꞌue nnꞌan na ndyionhan ndaa vinon, min jeꞌcüijntꞌuehinhanꞌ xe aa jndë tijndyohanꞌ. Ee xe na aa ntsꞌaa juu na nndaꞌ, ntꞌiooꞌhanꞌ juu tjanꞌñeen. Mana nninꞌndaaꞌñꞌenhanꞌ, ndoꞌ mantyi juu vinonꞌñeen ntcüeꞌhanꞌ. \v 38 Mangꞌe na nndaꞌ, chuhanꞌ na tjan xco na ncꞌocue vinon xco, chaꞌ min juu tjan min juu vinonꞌñeen tyiꞌjeꞌquitsuhanꞌ. \v 39 Ee tsꞌan na jndë tuiiꞌ na iꞌu vinon tque, minꞌchjo tyiꞌquiꞌnan vinon xco nchjii juu, ngꞌe itso juu na juu vinon tque quiꞌnanchenhanꞌ. \c 6 \s Totꞌiooꞌhan xuꞌ ntquen juu xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan \r (Mt 12:1-8; Mr 2:23-28) \p \v 1 Ncüii xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos, ndö vaa ꞌnan tui. Venon Jesús naijon min ntjon ntquen trigo. Ndoꞌ nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yohin, taꞌhan totꞌiooꞌhan xuꞌ ntquen trigo. Totyꞌuehinhanꞌ nchcyaaꞌ ndueehan, jndë joꞌ totquiihinhanꞌ. \v 2 Ndoꞌ na nndaꞌ, vendye nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos jnduehan: \p —Juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, tyiꞌquichuhanꞌ na contꞌahoꞌ na nndaꞌ. \p \v 3 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús, tso jon: \p —ꞌOꞌ jndë jnanꞌjnꞌaanhoꞌ jñꞌoon nchu vaa na sꞌaa David xjen na tomꞌaan jon na ninjndoꞌ jon, juu jon ndoꞌ mantyi joo nnꞌan na tentyja xenꞌ jon. Majoꞌ tyiꞌquinanꞌngꞌehoꞌ ntyja na nndaꞌ vaa na sꞌaa jon. \v 4 Taqueeꞌ jon vatsꞌon cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, tcan jon tyooꞌ nnon nquii tyee tque na tomꞌaan joꞌ, ndoꞌ juu Davidꞌñeen jndaaꞌ jonhanꞌ. Tcüaꞌ jonhanꞌ, ndoꞌ mantyi tyincyaa jonhanꞌ ndëë nanꞌñeen na mꞌan yohin. Ndoꞌ juu tyooꞌñeen, tyooꞌ na jndë tquen nnꞌanhanꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌcüanaan na veꞌ minꞌcya ro tsꞌan ntcüaꞌhanꞌ, xiaꞌntyi nque ntyee. \p \v 5 Tsontyichen Jesús ndëëhan: \p —Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, vaa najndei na tsixuan na ntsjö nin ꞌnan quintꞌa nnꞌan juu xuee na cotaꞌjndyëëhë. \s Sinꞌman Jesús tsꞌan na tatei cüii ntꞌö \r (Mt 12:9-14; Mr 3:1-6) \p \v 6 Ncüiichen xuee, xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos, taqueeꞌ Jesús quiiꞌ vatsꞌon. Totsiꞌman jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan. Ndoꞌ joꞌ mꞌaan ncüii tsansꞌa na jndë tatei ntꞌö juu ntyjaya. \v 7 Ndoꞌ nque nnꞌan na conanꞌman chu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, ndoꞌ mantyi yo ninꞌnnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos, totquenchenhan cüenta Jesús xe na aa ntsinꞌman jon tsanviiꞌñeen juu xuee na cotaꞌjndyeehan. Ee xe na aa ntsꞌaa jon na nndaꞌ, nninncyahan jnaanꞌ jon na quitꞌuiiviꞌhanꞌhin. \v 8 Majoꞌ ntyjii ya jon nin ꞌnan ndyiiꞌ nꞌonhan. Joꞌ tso jon nnon juu tsanꞌñeen na tatei ntꞌö: \p —Quinanquintyjaꞌ, cüentyjeꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan. Ndoꞌ jnanquintyja tsanꞌñeen, tacüentyjeeꞌ juu xoncüe. \v 9 Ndoꞌ tso Jesús ndëëhan: \p —Mavaxꞌë ndëëhoꞌ, juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, ¿Aa icüjiꞌ yahanꞌ na ntejndei tsꞌan tyje juu naviꞌ na iquenon juu, oo aa tyiꞌcüjiꞌ yahanꞌ na ntsꞌaa juuhanꞌ? ¿Aa chuhanꞌ na quitsinꞌman jon tyje jon chaꞌ tyiꞌngueꞌ juu, oo aa quiꞌndyiito jon na cueꞌ tsanꞌñeen? \p \v 10 Ndoꞌ vi na jndë jndyiaaꞌ Jesús xiꞌjndio ndëë tsoñꞌen nanꞌñeen, tso jon nnon tsanviiꞌñeen: \p —Quitsindiuꞌ ntꞌöꞌ. \p Sꞌaa juu na nndaꞌ, ndoꞌ joꞌ ntjo ya ntcüeꞌ ntꞌö juu. \v 11 Majoꞌ joo nanꞌñeen, tyion jndyihanꞌ quindyaꞌ ngiohan yo Jesús. Ndoꞌ tonanꞌjndaꞌhan yo ntyjehan nin ꞌnan ndëë ntꞌahan chaꞌ quitꞌuiiviꞌhanꞌ jon. \s Icüji Jesús nchoꞌve tsꞌan na nnanꞌjonhan tsꞌian ꞌnaanꞌ jon \r (Mt 10:1-4; Mr 3:13-19) \p \v 12 Majoo xeeꞌñeen tava Jesús ncüii tyoꞌ na ntsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. Minnchaꞌ tsjon totsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. \v 13 Xjen na jndë tixuee, tqueenꞌ jon nnꞌan na tonanꞌjon jñꞌoon na toninncyaa jon. Ndoꞌ tji jon nchoꞌvehan, ndoꞌ tꞌua jon tsꞌian ndëëhan na ncꞌoncyahan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan. \v 14 Ndö nguee nanꞌñeen: Simón, siquijndyu Jesús jon Pedro, yo tyje jon Andrés, yo Santiago yo Juan, yo Felipe yo Bartolomé, \v 15 Yo Mateo, yo Tomás, yo Santiago jnda Alfeo, yo Simón tsan na totyiiꞌhin yo tmaanꞌ nnꞌan na tonanꞌvehan nacjooꞌ gobiernon tsjoon Roma, \v 16 Yo Judas tyje Santiago, yo ninꞌJudas Iscariote, tsan na jndëcya tyincyaa juu cüenta Jesús. \s Tyincyaa Jesús jñꞌoon ndëë jndye nnꞌan \r (Mt 4:23-25) \p \v 17 Ndoꞌ vi na jndë joꞌ, jndyocue Jesús juu tyoꞌñeen yo tsoñꞌen nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Sacüentyjeeꞌhan ncüii su. Ndoꞌ jndye nnꞌan na conanꞌjon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, jndë squenonhan joꞌ. Mantyi jndye jndyi nnꞌan na jnan ninvaa Judea yo Jerusalén yo ꞌndyo ndaandue na ndyo tsjoon Tiro yo Sidón. Tyincyo nanꞌñeen na ninꞌquindyehan jñꞌoon na toninncyaa jon ndoꞌ na ntsinꞌman jonhan ntycu na coquenonhan. \v 18 Ndoꞌ mantyi sinꞌman jon nnꞌan na ji vaa jndyi tonanꞌchu jndyetyiahin. \v 19 Tsoñꞌen nnꞌan tojntꞌuehan nchu vaa nquii ntꞌahan chaꞌ ndëë ntꞌuehan jon. Ee vaa najndei na condui jon na nnꞌman minninchen tsꞌan na ntꞌuii juuhin. \s Jñꞌoonmin itsijndaꞌhanꞌ na ncꞌoon tsꞌan na neiinꞌ juu \r (Mt 5:1-12) \p \v 20 Ndoꞌ jndyiaaꞌ Jesús ndëë nnꞌan na conanꞌjon yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Itso jon: \p —ꞌOꞌ nnꞌan na ntyꞌia ro nanꞌxuanhoꞌ, incyaahanꞌ na neinhoꞌ ngꞌe na coninncyahoꞌ na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ ntyja na cotsamꞌanhoꞌ. \p \v 21 “ꞌOꞌ na ninꞌjndoꞌhoꞌ nanein, incyaahanꞌ na neinhoꞌ ee nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na ngacjohoꞌ. \p “ꞌOꞌ na cotyueehoꞌ nanein, incyaahanꞌ na neinhoꞌ, ngꞌe ngüentyja xjen na nnonncohoꞌ. \p \v 22 “Incyaahanꞌ na neinhoꞌ na conanꞌjndo nnꞌanhoꞌ na cotjiꞌhin ꞌoꞌ quiiꞌ ntꞌanhan ngꞌe na conanꞌjonhoꞌ yo ntyja njan, ndoꞌ ya na conanꞌcüejnaanꞌhan ꞌoꞌ na conduehan na nanꞌxuanhoꞌ nnꞌan viꞌ nnꞌanhoꞌ ngꞌe conanꞌjonhoꞌ yo ja. \v 23 Juu xjen na nndaꞌ min na coquenonhoꞌ, cꞌonhoꞌ na nein jndyihoꞌ ngꞌe ndochi nanꞌñeen mandöꞌ ro tontꞌaviꞌhan nque nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa. Cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na juu quiñoonꞌndue, joꞌ tꞌman naya condive ntyja ꞌnaanhoꞌ. \p \v 24 “Majoꞌ ꞌoꞌ nnꞌan na tꞌman qui nꞌonhoꞌ ꞌnan na tyahoꞌ, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ ngꞌe veꞌ xiaꞌntyi juuhanꞌ incyaahanꞌ na neinhoꞌ. \p \v 25 “Mantyi ꞌoꞌ nnꞌan na tatsitjahanꞌ ꞌnan na ninjntꞌuehoꞌ nanein, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ, ngꞌe ngüentyja xjen na ntsitjahanꞌ ꞌnan ꞌoꞌ. \p “Mantyi ꞌoꞌ nnꞌan na nein jndyihoꞌ nanein, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ, ngꞌe ngüentyja xjen na nndyueehoꞌ ndoꞌ nnanꞌxuaahoꞌ na chjooꞌ jndyi nꞌonhoꞌ. \p \v 26 “Tsoñꞌen nnꞌan jeꞌ, xjen na conanꞌneinhan jñꞌoon ya ntyja ꞌnaanhoꞌ, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ ngꞌe nque ndochi nanꞌñeen, manndaꞌ tonanꞌneinhan ntyja ꞌnaan joo nnꞌan na tyiꞌyuuꞌ jñꞌoon toninncyahan ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa. \s Nnꞌan na jndo jaa, quinanꞌvengiöhin \r (Mt 5:38-48; 7:12) \p \v 27 “ꞌOꞌ nnꞌan na condyehoꞌ jñꞌoon na mancya, ndö vaa na matsjö ndëëhoꞌ, quinanꞌveꞌngiohoꞌ nnꞌan na jndohan ꞌoꞌ. Ndoꞌ mantyi nque nnꞌan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ꞌoꞌ, quintꞌahoꞌ na ya nnꞌanhoꞌ yohan. \v 28 Mantyi nque nnꞌan na condue jñꞌoon tsanꞌ nacjohoꞌ, quitanhoꞌ na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nanꞌñeen. Ndoꞌ mantyi quinanꞌneinhoꞌ nnon jon ntyja ꞌnaan nnꞌan na cojntꞌue na quitꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌoꞌ. \v 29 Xe na aa mminꞌ tsꞌan ndaꞌ nchcya quinchoꞌ, mantyi ncyaꞌ na quiminꞌ juu ncüiichen ntyja. Ndoꞌ xe na aa ncüjiꞌ tsꞌan juu ndiaasoꞌ, quintjo ya nchjiꞌ min na mantyi ngayꞌoon juu cotonꞌ. \v 30 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na ican ncüii ꞌnan nnonꞌ, ncyaꞌhanꞌ nnon juu, ndoꞌ ya na vjayꞌoon tsꞌan ncüii ꞌnanꞌ, tyiꞌntsingꞌeꞌ na quitsintcüeꞌ juuhanꞌ. \v 31 Chaꞌxjen na ntꞌue nꞌonhoꞌ na quintꞌa nnꞌan yo ꞌoꞌ, majoꞌntyi quintꞌahoꞌ yohan. \p \v 32 “Xe veꞌ xiaꞌntyi na conanꞌvengiohoꞌ nnꞌan na mantyi vengiohan ꞌoꞌ, ¿Yuu vaa na ya jndyi contꞌahoꞌ? Ee mantyi joo nnꞌan na tyiꞌquinanꞌjñꞌoonꞌhan juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, macüejon contꞌahan. \v 33 Ndoꞌ xe veꞌ contꞌahoꞌ na ya nnꞌanhoꞌ yo joo nnꞌan na mantyi ya nnꞌanhan yo ꞌoꞌ, ¿Yuu vaa na ya jndyi contꞌahoꞌ? Ee mantyi joo nnꞌan na tyiꞌquinanꞌjñꞌoonꞌhan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, majoꞌntyi contꞌahan. \v 34 Ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ xe veꞌ cotejndeihoꞌ ꞌnan joo nnꞌan na mantyi ntyja nꞌonhoꞌ na quitejndei nanꞌñeen ꞌoꞌ, ¿Yuu vaa na ya jndyi contꞌahoꞌ? Ee joo nnꞌan na tyiꞌquinanꞌjñꞌoonꞌhan juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, mantyi cotejndeihan ꞌnan ntyjehan ee ngiohan na ntcüeꞌhanꞌ. \v 35 Majoꞌ ꞌoꞌ, quinanꞌvengiohoꞌ nnꞌan na vjehan ꞌoꞌ. Quintꞌahoꞌ na ya nnꞌanhoꞌ yohan. ꞌNaan na min, quitejndeihoꞌhanꞌ nnꞌan, min tandyiiꞌ nꞌonhoꞌ na aa nnanꞌntcüeꞌhinhanꞌ. Ee xe na aa nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ tꞌman naya nnanꞌxuanhoꞌ quiñoonꞌndue. Ee na nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ntsiꞌmanhanꞌ na conduihoꞌ ntsinda nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandyentyichen. Ngꞌe mantyi nquii jon mꞌaan jon na viꞌntyjii jon joo nnꞌan na min tyiꞌconduehan na ncya ya jon. Ndoꞌ joo nnꞌan na tyia nnꞌanhan, mantyi ventyjii jonhan. \v 36 Cꞌonhoꞌ na ntyꞌia ro tsoñꞌen ntyjehoꞌ ngiohoꞌ chaꞌxjen nquii tyehoꞌ mꞌaan jon na ntyꞌia ro tsoñꞌen nnꞌan ntyjii jon. \s Tavijntꞌuehoꞌ jnan nnꞌan \r (Mt 7:1-5) \p \v 37 “Tavijntꞌuehoꞌ jnan nnꞌan na veꞌ xjen ꞌnaan nquehoꞌ, chaꞌ tyiꞌntsꞌaahanꞌ na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌonhoꞌ. Min tavijntꞌuehoꞌ na quitꞌuiityenhanꞌ nnꞌan na veꞌ xjen ꞌnaan nquehoꞌ chaꞌ min tyiꞌntꞌuii Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Ndoꞌ quinanꞌtꞌman nꞌonhoꞌ nnꞌan chaꞌ mantyi nquii jon ntsitꞌman tsꞌon jon ꞌoꞌ. \v 38 ꞌNan na icanhanꞌ nnꞌan, ncyahoꞌhanꞌ ndëëhan, ya joꞌ mantyi ncyꞌonhoꞌ cüenta ꞌnan na ntejndeihanꞌ ꞌoꞌ. Ee Tyoꞌtsꞌon nninncyaa jon na ncyꞌonhoꞌ cüenta ncüii na quindë ya toxenhanꞌ. Juuhanꞌ itsijonhanꞌ chaꞌvijon ncüii na titoncüiiꞌ yahanꞌ, tyen tyecuehanꞌ ata vantjoꞌchen na tooꞌhanꞌ. Ee chaꞌxjen juu na conincyahoꞌ ndëë nnꞌan, majuuntyihanꞌ na ntsintcüeꞌ Tyoꞌtsꞌon na conjonhanꞌ ndëëhoꞌ.” \p \v 39 Ndö jñꞌoon tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ na sinin Jesús ndëë nanꞌneen, tso jon: \p —Ncüii tsannchjaanꞌ, ¿Aa ndëë ngayꞌoon juu tyje nchjaanꞌ juu? Majoꞌ xe na aa ndui na nndaꞌ, ninncüii tojnaanꞌ ntycyaahan tsëꞌtsjoon. \v 40 Ncüii tsꞌan na itsijnaanꞌ juu, tyiꞌconduihin chaꞌxjen nquii tsꞌan na itsiꞌman nnon juu, majoꞌ vi na jndë jndë na itsijnaanꞌ juu ntyjantyi na siꞌman tsanꞌñeen nnon juu, yajoꞌ ntsijonhanꞌhin chaꞌna nquii jon. \p \v 41 “Jen maquenꞌ cüenta ꞌnan chjo na sitja ncüiichen tsꞌan, ndoꞌ min ncuꞌ tyiꞌquenꞌ cüenta na tꞌman matsitja ꞌuꞌ. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon na mandyiaꞌ jndëëꞌ nꞌoon na tua tënnon ncüiichen tsꞌan, majoꞌ min ncuꞌ minꞌchjo tyiꞌquenꞌ cüenta na ñjon tsontscaaꞌ tënnonꞌ. \v 42 Ndoꞌ na nndaꞌ, jeꞌquindëë na ntsuꞌ nnon tsanꞌñeen: ꞌUꞌ ntyjë, ncyaꞌ na ncüjiꞌ ja jndëëꞌ nꞌoon na tua tënnonꞌ, majoꞌ min ncuꞌ tyiꞌquenꞌ cüenta na tsontscaaꞌ ñjon tënnonꞌ. ꞌUꞌ na ve vaa matsaꞌ, ncuꞌ cüjiꞌ jndyeeꞌ tsontscaaꞌ na ñjon tënnonꞌ. Ya joꞌ nninncyaahanꞌ na xuee nndyiaꞌ na ncüjiꞌ jndëëꞌ nꞌoon tënnon ncüiichen tyꞌiuꞌ. \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tëëꞌ tsꞌoon \r (Mt 7:17-20; 12:34-35) \p \v 43 “Taꞌnan ncüii tsꞌoon ya na ninnquiiꞌchen na ninncyaahanꞌ të na tyiꞌya. Ndoꞌ juu tsꞌoon na tyiꞌya, min tyiꞌjeꞌquitsꞌaahanꞌ të ya. \v 44 Cotaꞌjnꞌaan nnꞌan ncüii cüii nnon tsꞌoon ntyjantyi të na itsꞌaahanꞌ. Ee tyiꞌjeꞌquityjee tsꞌan tëndöndyooꞌ tsjan ncüii ntꞌoo neon. \v 45 Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaan nnꞌan chaꞌna nꞌoon ntjon. Juu tsꞌan na ya tsꞌanhin, itsꞌaa juu chaꞌxjen na chuhanꞌ, ee quiiꞌ tsꞌon juu conan ꞌnan na ya na itsitiu juu. Majoꞌ tsꞌan na tyia tsixuan, ꞌnan na itsꞌaa juu mꞌaanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan natyia, ee quiiꞌ tsꞌon juu conan natyia na itsitiu juu. Ntyjantyi na itsitiu ncüii cüii tsꞌan quiiꞌ tsꞌon juu, joꞌ conan ꞌnan tyia na itsinin juu. \s Tsꞌan na jndaꞌ xquen ndoꞌ tsꞌan na tsanꞌ xquen \r (Mt 7:24-27) \p \v 46 “¿Ndu na conduehoꞌ ta nnön xjen na coꞌmanhoꞌ ja? Majoꞌ min tyiꞌninꞌquintꞌahoꞌ ꞌnan na matsjö ndëëhoꞌ. \v 47 Ntsiꞌman ndëëhoꞌ nchu vaa na itsijonhanꞌ ncüii cüii tsꞌan na icüjeeꞌ na mꞌan ja na indyii juu jñꞌoon na mancya, ndoꞌ na ivangueeꞌ juu joohanꞌ. \v 48 Itsijonhanꞌ juu chaꞌvijon ncüii tsꞌan na jndaꞌ xquen na sia juu vaaꞌ. Njoon jñꞌen juu, tyen tquen juu ntjöꞌ tsjaanꞌ vꞌaaꞌñeen chaꞌ tyen cüentyjeeꞌhanꞌ. Ndoꞌ juu xjen na tuaꞌ, sijndyehanꞌ ndaa jndaa, jndei tovaquiñjonhanꞌ juu vꞌaaꞌñeen, majoꞌ taꞌnan tyioohanꞌ ngꞌe tui ya tsꞌianhanꞌ sꞌaa tsanꞌñeen. \v 49 Majoꞌ juu tsꞌan na veꞌ indyii ngue juu jñꞌoon na mancya, majoꞌ min tyiꞌvangueeꞌ juu joohanꞌ, itsijonhanꞌ tsanꞌñeen chaꞌvijon ncüii tsꞌan na tsanꞌ xquen na sia juu vaaꞌ na veꞌ jnantohanꞌ nnon tyuaa. Taꞌnan jndë tsjaanꞌhanꞌ yo ntjöꞌ. Jndë na tuaꞌ, sijndyehanꞌ ndaa jndaa ndoꞌ jndei taquiñjonhanꞌ juu vꞌaaꞌñeen, maquintyjachen sinquehanꞌ. Ndoꞌ tꞌman tsu ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. \c 7 \s Sinꞌman Jesús mosooꞌ capitán, tsꞌan tsjoon Roma \r (Mt 8:5-13) \p \v 1 Vi na jndë sinin Jesús tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ na tondye nnꞌan, yajoꞌ tantcüeꞌ jon Capernaum. \v 2 Juu tsjoonꞌñeen mꞌaan ncüii capitán na icoꞌxen jon ncüii ciento sondaro. Ndoꞌ mꞌaan ncüii mosooꞌ jon na mioon viiꞌ tsanꞌñeen, maninꞌcueꞌ juu. Njon jndyi juu nchjii jon. \v 3 Juu capitánꞌñeen, vi na jndë jndyii jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, tꞌua jon tsꞌian ndëë vendye nnꞌan judíos na conintque na cꞌohan na mꞌaan Jesús, na quitanhan nnon jon na quindyotsinꞌman jon mosooꞌ juu. \v 4 Nanꞌñeen tyꞌehan na mꞌaan Jesús. Ndoꞌ vi na jndë squehan joꞌ, jnduehan nnon jon: \p —Nquii tsꞌan na tꞌua tsꞌian ndë́, ya tsꞌanhin. Mangꞌe joꞌ, chuhanꞌ na quitsijñꞌonꞌ jñꞌoon na ican jon. \v 5 Ee njon jndyi nchjii jon nque ntyjëëhë nnꞌan Israel. Ndoꞌ mantyi siquitsu jon na jndë vatsꞌon tsjö́n. \p \v 6 Yajoꞌ tja Jesús yo nanꞌñeen. Majoꞌ ya na mavaa xjen na ntsquehan vaaꞌ juu capitánꞌñeen, tꞌua tsanꞌñeen tsꞌian ndëë vendye nnꞌan na ya jñꞌoonhan yo jon na quinduehan nnon Jesús: \p —Nndaꞌ ta, juu tsꞌan na viiꞌ mosooꞌ, incyaa jon tsꞌon ꞌnaanꞌ jon nnonꞌ. Itso jon na tantsichjuꞌntyiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon, ngꞌe itso jon tyiꞌtsixuan jon na ngaqueꞌ quiiꞌ vaaꞌ jon. \v 7 Mangꞌe na nndaꞌ vaa na icüjiꞌ jon cüenta ntyja ꞌnaanꞌ jon, joꞌ na tyiꞌtsitiu jon na ndyo nquii jon na mꞌanꞌ. Joꞌ itso jon veꞌ quitsuꞌ na quinꞌman moso ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ nꞌman juu. \v 8 Nndaꞌ vaa nchjii jon ngꞌe mantyi nquii jon mꞌaan jon nacje ꞌnaan nnꞌan na cotoxenhan jon, ndoꞌ mantyi mꞌan sondaro nacje ꞌnaanꞌ jon. Iꞌua jon tsꞌian nnon ncüiihin na cja juu ntꞌaa, ndoꞌ ncja juu. Ndoꞌ ngitso jon nnon ncüiichenhin na quindyo juu, ndoꞌ indyo juu. Ndoꞌ nnon moso ꞌnaanꞌ jon iꞌua jon tsꞌian na quitsꞌaa tsanꞌñeen, ndoꞌ itsꞌaa juuhanꞌ.” \p \v 9 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Jesús jñꞌoon na tso capitánꞌñeen, tyincyaahanꞌ na taveeꞌ jndyi nchjii jon ntyja ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen. Tequen jon ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin na tyentyjahan toxenꞌ jon, tso jon: \p —Quindyehoꞌ na matsjö, quiiꞌ ntꞌan ntyjëëhë nnꞌan Israel, minꞌjon tacontyꞌia ncüii tsꞌan na tꞌman vantyja tsꞌon juu chaꞌna juu tsanvahin. \p Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tso Jesús. \p \v 10 Ndoꞌ joo nnꞌan na jñon capitánꞌñeen, ya na tyentcüeꞌhan vaaꞌ jon, xjen na squehan joꞌ, jndiohan mosoꞌñeen na jndë jnꞌman juu. \s Tyincyaa Jesús na tandoꞌ nndaꞌ jnda tsanscu ninnquii \p \v 11 Tyiꞌcovivio xjen na tui na nndaꞌ, ndoꞌ tja Jesús tsjoon chjo Naín. Ndoꞌ nque nnꞌan na conanꞌjon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tyꞌehan yo jon yo ncüii tmaanꞌ nnꞌan na jndye jndyi. \v 12 Ya na jndë tindyo na ntsquehan ꞌndyo tateon ntjöꞌ na ndyiiꞌ juu tsjoonꞌñeen, jntyꞌiahan na conduiꞌ nnꞌan na coquityꞌiuhan tsꞌoo. Juu ndyee tsꞌooꞌñeen, tsanscu ninnquiihin, ndoꞌ nquii tsꞌooꞌñeen, majuuñꞌen juu na singui jon. Jndye jndyi nnꞌan tsjoonꞌñeen tyenanꞌjonhan na vjantyꞌiu juu tsꞌooꞌñeen. \v 13 Xjen na jndyiaaꞌ ta Jesús juu tsanscuꞌñeen, tyioo na ndyiaꞌ ro juu nchjii jon. Tso jon nnon juu: \p —Nndaꞌ nan, tantꞌioꞌ. \p \v 14 Ndoꞌ tantyjaaꞌ ta Jesús, tꞌuii jon jndu na ntyjo juu tsꞌooꞌhin. Ndoꞌ na nndaꞌ, joo nnꞌan na chohinhanꞌ, tyecüentyjeeꞌhan. Ndoꞌ tso jon nnon tsꞌooꞌñeen: \p —ꞌUꞌ yusꞌandyua, matsjö nnonꞌ: Quinanquintyjaꞌ. \p \v 15 Ndoꞌ joꞌ tacüetyen juu, tyeꞌ na itsinin juu. Yajoꞌ tyincyaa Jesús juu ntꞌö ndyee juu. \v 16 Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, siquityꞌue jndyihanꞌ tsochen nanꞌñeen. Ndoꞌ taꞌhan tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Jnduehan: \p —Quiiꞌ ntꞌan jaa jndë tyjeeꞌ ncüii tsꞌan na tꞌman jndyi conduihin na incyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. \p Mantyi jnduehan: \p —Nquii Tyoꞌtsꞌon, jndë tyjeeꞌ jon na ntejndei jon jaa na condui jaa nnꞌan cüentaaꞌ nquii jon. \p \v 17 Ndoꞌ na nndaꞌ vaa na sꞌaa Jesús, tycya jñꞌoon ninvaa ndyuaa Judea yo njoon na mꞌaan xiꞌjndio ntꞌöhanꞌ. \s Jñon Juan nnꞌan na mꞌaan Jesús \r (Mt 11:2-19) \p \v 18 Nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa Juan, jnanꞌquindyiihanhin tsoñꞌen jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. Ndoꞌ joꞌ tꞌman jon ve nanꞌñeen. \v 19 Tꞌua jon tsꞌian ndëëhan na cꞌohan na mꞌaan Jesús na quitsataꞌxeeꞌhan nnon jon na aa conduihin nquii Mesías na cominndooꞌ nnꞌan judíos na ncüjeeꞌ, oo aa icanhanꞌ na ngüendooꞌhin ncüiichen tsꞌan. \v 20 Ndoꞌ nanꞌñeen jeꞌ, vi na jndë squehan na mꞌaan Jesús, jnduehan nnon jon: \p —Nndaꞌ ta, nquii Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, jñon jon já na mꞌanꞌ na quindyotaꞌxꞌë́ nnonꞌ: “¿Aa condui ꞌuꞌ nquii Mesías na cominndooꞌ nnꞌan na ncüjeeꞌ, oo aa icanhanꞌ na ngüendooꞌhan ncüiichen?” \p \v 21 Ndoꞌ maninꞌjuu xjenꞌñeen, sinꞌman Jesús nnꞌan vꞌi na jndye nnon ntycu na coquenonhan. Mantyi sinꞌman jon nnꞌan na mꞌaan jndyetyia quiiꞌ nꞌonhan, ndoꞌ sꞌaa jon na joo nannchjan, xuee jntyꞌia nndaꞌhan. \v 22 Ndoꞌ tꞌa jon jndyue nanꞌñeen na jñon Juan: \p —Quitsantcüeꞌhoꞌ na mꞌaan Juan. Quinanꞌquindyiihoꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na jndë macondyehoꞌ yo na cojntyꞌia ndëëhoꞌ. Quinduehoꞌ nnon jon na joo nannchjaan, xuee cojntyꞌia nndaꞌhan, ndoꞌ joo nnꞌan na ntjein ngꞌe, ya cotsacaꞌhan. Nnꞌan na cho ndöꞌ cotöꞌ, nein jndë jnꞌmanhan. Joo nnꞌan na quita, neinhin ya condyehan. Nnꞌan na jndë tjë, cotaꞌndoꞌ xcohan, ndoꞌ joo nnꞌan na ntyꞌiahan, jndë macondyehan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 23 Ndoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌcꞌoonꞌ tsꞌon na ve vaa yo ntyja njan, neiinꞌ jndyi juu. \p \v 24 Ndoꞌ vi jndë na tyentcüeꞌ nanꞌñeen, taꞌ Jesús na sinin jon ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ juu Juanꞌñeen. Tso jon: \p —¿Nchu vaa na saquijntyꞌiahoꞌ na tyꞌehoꞌ ndyuaa na tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan naijon na tomꞌaan jon? ¿Aa tjiꞌhoꞌ cüenta na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ncüii tsman tsꞌoon na nayꞌoon jndyehanꞌ? Ja nchji chito aa joꞌ tsixuan jon. \v 25 Ya joꞌ ¿Nchu vaa na saquijntyꞌiahoꞌ? ¿Aa jntyꞌiahoꞌhin na cüe jon ndiaa na njon jndyi? ꞌOꞌ mangiohoꞌ nque nnꞌan na cocüe ndiaa na njon jndyi, tacotsitjahanꞌ ꞌnan na ntcüaꞌhan ndoꞌ ninnquiiꞌchen mꞌanhan ntꞌaa na mꞌan rey. \v 26 Ngꞌe na nndaꞌ, ¿Nchu vaa na saquijntyꞌiahoꞌ? ¿Aa jntyꞌiahoꞌ na conduihin tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon? Ncö mavꞌa ja jñꞌoonvaꞌ, mayuuꞌ majoꞌ conduihin. Ata tꞌmanntyichen tsꞌian itsixuan jon, chichen minꞌcya ro nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 27 Juu jon conduihin nquii tsꞌan na tsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui. Itsohanꞌ: \q Ja majñönntyë ncüii moso njan na vejndyee jon tonnonꞌ na ngayꞌoon jon juu jñꞌoon njan. \q Ncüjiꞌ jndyoyu jon ntyja ꞌnanꞌ chaꞌ ncꞌoncje nnꞌan xjen na ngueꞌ na mꞌanhan.” \p Tsontyichen Jesús: \p \v 28 “Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na mꞌan tsonnangue naneinhin, taꞌnan tsꞌan na incyaa juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tꞌmanntyi conduihin chaꞌna nquii Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan. Majoꞌ vaa jñꞌoon xco na itsijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxen jon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhan. Ndoꞌ minninchen tsꞌan, min tyiꞌtꞌman ivaaꞌ tsꞌon juu ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon xcoꞌñeen, tꞌmanntyichen condui tsanꞌñeen, chichen nquii Juan. \p \v 29 “Ndoꞌ nnꞌan na cotye sꞌon cüentaaꞌ gobiernon Roma, yo ninꞌtsoñꞌen nnꞌan, xjen na jndyehan jñꞌoonꞌñeen na tso Jesús, tjiꞌ jndyoyuhan na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na chuhanꞌ. Nndaꞌ vaa tjiꞌhan cüenta ee mantyi na jndë siquindëëꞌ Juan joohan. \v 30 Majoꞌ joo nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tquen Moisés, jntꞌahan na tyiꞌquijntꞌue jñꞌoon na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na ntsinꞌman jon ñuaan nnꞌan, min tajnanꞌjonhan ntyja na totsiquindëëꞌ Juanꞌñeen nnꞌan.” \v 31 Ndoꞌ tso Jesús ndëë nanꞌñeen: \p —Nnꞌan na mꞌan nanein, ¿Nin ꞌnan ntsijönꞌ jahan? ¿Nin ncüii nnon itsijonhanꞌhin? \v 32 “Itsijonhanꞌ nanminꞌ chaꞌna yotsca na tyiꞌninꞌquinanꞌtjonꞌ yoꞌñeen jñꞌoon yo ntyje joo na concyꞌo joo nata. Conanꞌxuaa yoꞌñeen ntyje joo, condue joo: Cotjáꞌ tsman son na coco tsꞌan, majoꞌ tyiꞌninꞌquinanꞌjnonhoꞌ. Ndoꞌ mantyi cotjáꞌ son ntyja na tueꞌ tsꞌan, majoꞌ min tyiꞌninꞌquityueehoꞌ.” Nndaꞌ vaa jñꞌoon conanꞌxuaa yotscaꞌñeen ndëë ntyje joo. \p \v 33 Tsontyichen Jesús: “Ndoꞌ juu xjen na tyjeeꞌ nquii Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, na veꞌ ninntyi ꞌnan na tocüaꞌ jon, min tatꞌu jon vinon, ndoꞌ tonduehoꞌ na totsixuan jon yutyia. \v 34 Majoꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, jndë tyjë quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, matsijon ja yo nnꞌan, macüꞌa yohan ndo maꞌva vinon. Majoꞌ conduehoꞌ na condui ja tsꞌan na icüaꞌ quitscu ndoꞌ tenon ntyja xjen na iꞌu. Conduehoꞌ na matsijon ja yo nnꞌan na cotye sꞌon cüentaaꞌ gobiernon Roma ndoꞌ yo nnꞌan na conanꞌtjahan tonnon Tyoꞌtsꞌon. \v 35 Majoꞌ tanin, ee juu na jndaꞌ xquen Tyoꞌtsꞌon, covitincyooꞌ jndyoyuhanꞌ na tsoñꞌen na itsijndaꞌ jon itsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ.” \s Tja Jesús vaaꞌ Simón, tsꞌan tmaanꞌ fariseo \p \v 36 Ncüii tsꞌan tmaanꞌ fariseo, tqueenꞌ juu Jesús vaaꞌ juu na ntcüaꞌhan. Ndoꞌ joꞌ tja Jesús, tueeꞌ jon joꞌ. Taqueeꞌ jon vaaꞌ tsanꞌñeen ndoꞌ tacjo jon mesa na ntcüaꞌhan. \v 37 Ndoꞌ juu tsjoonꞌñeen, joꞌ tomꞌaan ncüii tsanscu na veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan juu yo nnꞌan. Vi na jndë jndyii juu na joꞌ mꞌaan Jesús na icüaꞌ jon yo nnꞌan vꞌaaꞌñeen, tja juu joꞌ. Tayꞌoon juu ncüii tsioo na jndëhanꞌ yo tsjöꞌ quichiꞌ na jndyuhanꞌ alabastro na ñjon nchenꞌ quichihanꞌ. \v 38 Tecüentyjeeꞌ juu ngiaaꞌ Jesús tongꞌee jon. Ndoꞌ taꞌ juu na itꞌioo juu ndoꞌ ndaa nnon juu toncyaahanꞌ cjooꞌ ngꞌee Jesús. Mantyi toveꞌ juu ngꞌee jon yo soxquen juu. Toꞌu juu ngꞌee jon ndoꞌ tocyu juu nchenꞌ quichiꞌñeen ngꞌee jon. \v 39 Majoꞌ juu fariseoꞌñeen na tqueenꞌ juu Jesús na cüaꞌ jon yohin, xjen na jndyiaaꞌ juu na nndaꞌ vaa, joꞌ sitiu nquii juu: “Juu tsanvahin, xe na aa mayuuꞌ conduihin tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnan na nguaa, ya joꞌ jndë taaꞌ tsꞌon jon nin tsꞌan tsanscuvahin ndoꞌ nin manyan tsixuan juu na veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan juu yo nnꞌan.” \p Nndaꞌ vaa na tondyiiꞌ tsꞌon tsanfariseoꞌñeen. \v 40 Ndoꞌ juu Jesús, tso jon nnon fariseoꞌñeen: \p —Nndaꞌ Simón, vaa jñꞌoon na ninꞌquitsjö nnonꞌ. \p Tꞌa tsanꞌñeen, tso juu: \p —¿Nin ꞌnan, ta? Quitsuꞌ ndyi. \p \v 41 Tso Jesús: \p —Tomꞌaan ncüii tsꞌan na totejndei jon xoquituꞌ nnꞌan. Ndoꞌ tomꞌaan ve tsꞌan na toquichojnanhan nnon jon. Ncüii tsanꞌñeen chujnan juu ꞌon ciento sꞌon denarios, ndoꞌ ncüiichen tsanꞌñeen, chujnan juu ninvennꞌan nchoꞌnqui denarios. \v 42 Ndoꞌ ngꞌe taꞌnan cuaa sꞌon na ndyionhan na chojnanhan nnon jon, majoꞌ min na nndaꞌ, sitꞌman tsꞌon jonhan. \p Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ na sinin Jesús. \p Tsontyichen jon: \p —Nanein ntꞌue tsꞌön na quitsuꞌ nnön ¿Nin ncüii na vehan ncꞌoon juu na venchjiintyichen juu jon? \p \v 43 Tꞌa Simónꞌñeen, tso juu: \p —Mꞌaanꞌ tsꞌön na juu tsꞌan na tꞌmanchen na chujnan, njonntyichen tsanꞌñeen nchjii juu. \p Sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon, tso jon: \p —Majoꞌ ro macüjiꞌ cüenta. \p \v 44 Ndoꞌ joꞌ tequen Jesús, jndyiaaꞌ jon nnon tsanscuꞌñeen, tso jon nnon Simón: \p —Maquenꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu tsanscu na mꞌaan ndö, ¿Aa tyiꞌyuuꞌ? Tyjë ja vaꞌ, majoꞌ min tandaa tyincyaꞌ na mman ngꞌë, majoꞌ juu tsanvaꞌ, jndë tman juu ngꞌë yo ndaa nnon juu, ndoꞌ tueꞌ juu ngꞌë yo soxquen juu. \v 45 Tasiquindëꞌ costumbre na ncꞌuaꞌ quinchꞌö na ninncyaꞌ tsꞌon ja, majoꞌ tsanvaꞌ jeꞌ, ntyjantyi xjen na tyjë vaꞌ, tacovacüentyjeeꞌ juu na iꞌu juu ngꞌë. \p \v 46 “ꞌUꞌ min tascongioꞌ nchenꞌ xquën, majoꞌ tsanvaꞌ jndë scongio juu nchen quichi ngꞌë. \v 47 Mangꞌe na nndaꞌ, joꞌ matsjö nnonꞌ na jndë sitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon jnaanꞌ juu na jndye jndyihanꞌ ngꞌe tꞌman vaa na venchjii juu ja. Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌjndyechen na tsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon, mantyi tyiꞌvenchjii ya tsanꞌñeen ja. \p \v 48 Jndë joꞌ tso Jesús nnon tsanscuꞌñeen: \p —Jndë sitꞌman tsꞌön tsoñꞌen na matsitja ꞌuꞌ. \p \v 49 Ndoꞌ joo nnꞌan na vendyuaa mesa joꞌ yo jon, taꞌhan na cotaꞌxeeꞌhan ndëë ntyjehan: \p —Juu tsanvaꞌ, ¿Nin tsꞌan conduihin na ata itsitꞌman tsꞌon jon jnan nnꞌan? \p \v 50 Yajoꞌ itso jon nnon tsanscuꞌñeen: \p —Ngꞌe na vantyja tsonꞌ ja, joꞌ na jndë sinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan ꞌnanꞌ. Nanein cjaꞌ, na minꞌchjo jñuaanꞌ tsꞌon tyiꞌncꞌonꞌ. \c 8 \s Jndye nanntcu totejndeihan Jesús \p \v 1 Jndë na tui na nndaꞌ, tja Jesús tsochen njoon tꞌman yo njoon quijndë na toninncyaa jon jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhan. Ndoꞌ nque nnꞌan na nchoꞌve tyꞌehan yo jon. \v 2 Ndoꞌ mantyi ñꞌen nanntcu na jndë sinꞌman jon na tomꞌaan jndyetyia quiiꞌ nꞌonhan. Ndoꞌ ñꞌen minndye nanntcu na jndë sinꞌman jonhan ncüii cüii nnon ntycu na toquenonhan. Ncüiihan jndyu María, tsan tsjoon Magadán, juu na jndë tjiꞌ Jesús ntyqueꞌ yotyia quityquiiꞌ tsꞌon juu. \v 3 Ndoꞌ mantyi ñꞌen Juana yohan. Juu jon scuuꞌ tsan na jndyu Chuza. Juu Chuzaꞌñeen totejndei juu Herodes tsꞌian na totsixuan jon. Ndoꞌ mantyi yo Susana ndoꞌ yo minndyechen ntyjentcuhan. Ndoꞌ xjen na vaa ꞌnan na tocanhanꞌ Jesús yo nnꞌan nchoꞌveꞌñeen, totejndei nanntcuꞌñeen jon yo ꞌnan na tonanꞌyꞌonhan. \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na taquitscyaa ntquen trigo \r (Mt 13:1-9; Mr 4:1-9) \p \v 4 Tonduiꞌ nnꞌan ncüii cüii tsjoon, totsquehan na mꞌaan Jesús. Xjen na tovancüihan, ndö vaa jñꞌoon na sinin jon ndëëhan na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ: \v 5 Tso jon: “Tomꞌaan ncüii tsꞌan na totsꞌaa jon tsꞌian jndëë. Taquitscyaa jon tsjan ntquen trigo. Ndoꞌ viochen xjen na itscyaa jonhanꞌ, minndyehanꞌ tycyaahanꞌ ꞌndyo nato. Jndyue nnꞌanhanꞌ, ndoꞌ mantyi ñꞌenhanꞌ na tquii quintsahanꞌ. \v 6 Ndoꞌ minndye ntquenꞌñeen tycyaahanꞌ naijon na jen ntjöꞌ. Jndë na tꞌonhanꞌ, maquintyjachen tëcanhanꞌ, jnaanꞌ na tyiꞌteiinꞌ tyuaa. \v 7 Ndoꞌ minndyechenhanꞌ tycyaahanꞌ naijon na minntyjeeꞌ ndaaꞌ ntꞌööneon. Ninvixjen tavindyehanꞌ, majoꞌ joo ntꞌööneonꞌñeen tcahanꞌ joo ntjonꞌñeen. \v 8 Ndoꞌ mantyi minndye ntquenꞌñeen tycyaahanꞌ yuu jon na ya tsꞌo. Tꞌonhanꞌ ndoꞌ ya tueꞌhanꞌ. Ñꞌenhanꞌ na jntꞌahanꞌ ncüii cüii ciento ntquen na ncüiihanꞌ na iscyaa tsanꞌñeen.” \p Jndë na sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, jndei sinin jon, tso jon: \p —ꞌOꞌ na min ndöꞌnquihoꞌ, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonvaꞌ. \s Ndö tsꞌian na tijntꞌue Jesús jñꞌoon na tyiꞌquitsinin nquiiꞌ jonhanꞌ \r (Mt 13:10-17; Mr 4:10-12) \p \v 9 Ndoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na sinin Jesús na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ, nque nnꞌan na tonanꞌjon yohin, taꞌxeeꞌhan nnon jon nchu vaa tsiquindyihanꞌ. \v 10 Tꞌa jon jndyuehan: \p —Ndëë ꞌoꞌ incyaa Tyoꞌtsꞌon na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoon na vantyꞌiuuꞌ mꞌaanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen jon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan. Majoꞌ ndëë tsochen nnꞌan matsinën yo jñꞌoon na tyiꞌquitsjö ncꞌi chaꞌ min na cojntyꞌiahan ꞌnan na matsꞌa, majoꞌ tyiꞌxeꞌquitquenhan cüenta, ndoꞌ min na condyehan jñꞌoon na mancya, tyiꞌxeꞌcüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ. \s Tsiꞌman Jesús nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na taquitscyaa ntquen trigo \r (Mt 13:18-23; Mr 4:13-20) \p \v 11 “Juu jñꞌoon na sinën na tyiꞌquitsjö ncꞌihanꞌ, ndö vaa na itsiquindyihanꞌ. Tsjan ntquen trigo na taquitscyaa tsanꞌñeen, jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌonhanꞌ. \v 12 Joo tsjan ntquen na tycyaa ꞌndyo nato, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ jon. Majoꞌ juu yutyia, macje ro ndyocüjiꞌ juu jñꞌoonꞌñeen quiiꞌ nꞌonhan chaꞌ tyiꞌcantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ ngꞌe joꞌ, jeꞌquindëë ntsinꞌman jon ñuaanhan. \v 13 Ndoꞌ joo tsjan ntquen na tycyaa naijon na jen ntjöꞌ, joꞌ nnꞌan na condyehan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Yo na neinhan coyꞌonhan cüentahanꞌ. Majoꞌ tsijonhanꞌhin chaꞌvijon ntjon na taꞌnan nchꞌiohanꞌ. Veꞌ cüantyi ro xuee covantyja nꞌonhan, majoꞌ ya na nndyo ncüii nnon na ityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌhin, yajoꞌ coꞌndyehan. \v 14 Ndoꞌ joo tsjan ntquen na tycyaa naijon na minntyjeeꞌ ndaꞌ ntꞌööneon, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ jen ndyiiꞌ nꞌonhan ntyja na cotsamꞌanhan. Ninꞌcuen ꞌnaanhan, ninꞌcꞌonhan ntyja na nanncooꞌ na tsixuan tsonnangue. Joꞌ na itsꞌaahanꞌ ntyja ꞌnaanhan chaꞌvijon ntjon na tatueꞌ. \v 15 Majoꞌ joo tsjan na tycyaa naijon na ya tsꞌo, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Yo na xoncüeeꞌ nꞌonhan na conanꞌvehinhanꞌ, ndoꞌ min na jndye nnon min na coquenonhan, majoꞌ tyiꞌquiꞌndyehinhanꞌ. Ntyja na cotsamꞌanhan covityincyooꞌ na contjotyenhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ candi \r (Mr 4:21-25) \p \v 16 Ndoꞌ mantyi sinin Jesús ncüiichen jñꞌoon na tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌhanꞌ. Tso jon ndëëhan: “Taꞌnan tsꞌan na itscüꞌa chon candi ndoꞌ ntscuꞌ juuhanꞌ yo xuaa oo ntyiiꞌ juuhanꞌ tocjeeꞌ jndu. Chi ntsintyja tsꞌanhanꞌ chaꞌ xuee njntyꞌia nnꞌan na ngoqueeꞌ joꞌ. \v 17 Tsoñꞌen ꞌnan na matsꞌa nein na tyiꞌcondye nnꞌanhanꞌ, manquehoꞌ nnanꞌmanhoꞌhanꞌ ndëëhan. Ndoꞌ ncüii cüii jñꞌoon na tyiꞌquitsjö ncꞌi nanein, ngüentyja xjen na nque nnꞌan ninvaa tsonnangue ncüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ. Ncꞌoon tyincyohanꞌ. \p \v 18 “Yajoꞌ quitquenhoꞌ cüenta jñꞌoonminꞌ na matsinën ndëëhoꞌ. Ee xe na conanꞌvehoꞌhanꞌ, yajoꞌ ntsiꞌmanntyë jñꞌoon ndëëhoꞌ. Majoꞌ xe na aa tyiꞌquinanꞌvehoꞌhanꞌ, ntsꞌaahanꞌ na joo jñꞌoon na cotjiꞌhoꞌ cüenta na covaaꞌ nꞌonhoꞌ, veꞌ jnꞌaanhanꞌ.” \s Ndyee Jesús yo ntyje jon squehan na mꞌaan jon \r (Mt 12:46-50; Mr 3:31-35) \p \v 19 Ndoꞌ tacjuꞌhanꞌ tyjeeꞌ ndyee Jesús yo ntyje jon na mꞌaan jon, majoꞌ tajndëë squehan na njntyꞌiahan jon jnaanꞌ na jndye jndyi nnꞌan. \v 20 Ndoꞌ nnꞌan na mꞌan joꞌ jnanꞌquindyiihan jon, jnduehan: \p —Nndaꞌ ta, ndyoꞌhöꞌ yo ntyꞌiuꞌhinꞌ mꞌanhan chꞌen. Ninꞌquinanꞌneinhan yo ꞌuꞌ. \p \v 21 Ndoꞌ tꞌa jon jndyuehan: \p —Nque nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ cotaꞌngueeꞌhinhanꞌ, joohan conduihan ndyö yo ntyjö. \s Sichen Jesús jndye yo na iju ndaandue \r (Mt 8:23-27; Mr 4:35-41) \p \v 22 Ndoꞌ tacjuꞌhanꞌ ncüii xueeꞌñeen tua Jesús quiiꞌ vꞌaandaa yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Tso jon ndëëhan: \p —Cja ngüejndya ndaandue. \p Ndoꞌ jnduiꞌhan, tyꞌonhan, totyꞌehan. \v 23 Ndoꞌ viochen xjen na covetꞌiohan joꞌ, tyꞌoon tsantsjon Jesús, tso jon. Ndoꞌ tyioo ncüii jndye tꞌman, jndei tomꞌaanhanꞌ nnon juu ndaandueꞌñeen. Sꞌaahanꞌ na vatooꞌ vꞌaandaa na ityionhanꞌ ndaa. Ninnqueeꞌ jnꞌaanꞌ tꞌonhan. \v 24 Ndoꞌ tentyjaaꞌhan nnon jon, jnanꞌntcüihan jon. Jnduehan: \p —Nndaꞌ ta, manchjehanꞌ jaa tyquiꞌiꞌ ndaa, na ntscüeeꞌhanꞌ jaa. \p Yajoꞌ jnanquintyja jon, sityiaꞌ jon jndye yo na iju jndyi ndaandueꞌñeen ndoꞌ tacüentyjeeꞌhanꞌ. Taquiñjonchenhanꞌ. \v 25 Ndoꞌ tso jon ndëëhan: \p —¿Ndu na tyiꞌcantyja ya nꞌonhoꞌ ja? \p Majoꞌ joohan tyuehan ndoꞌ tëveeꞌ ngiohan. Ncüii ro ncüiihan taxeeꞌhan ndëë ntyjehan: \p —Juu tsanvaꞌ, ¿nin conduihin na min jndye ndoꞌ ndaa iquen jon xjenhanꞌ, ndoꞌ cotaꞌngueeꞌhanꞌ jñꞌoon ꞌndyo jon? \s TsanGerasa na mꞌaan jndyetyia quiiꞌ tsꞌon juu \r (Mt 8:28-34; Mr 5:1-20) \p \v 26 Jndë na tejndyahan juu ndaandueꞌñeen na jnanhan Galilea, squehan ndyuaa Gerasa. \v 27 Xjen na jnduiꞌ Jesús vꞌaandaa, ncüii tsꞌan tsjoonꞌñeen jndyoquitjon juuhin. Tijndye xuee na itsixuan juu yotyia quiiꞌ tsꞌon juu. Tacocüe juu ndiaa ndoꞌ min tyiꞌcꞌoon juu vaaꞌ juu. Veꞌ tomandyiꞌto juu ndiꞌntꞌua ntꞌoo. \v 28 Xjen na jndyiaaꞌ tsanꞌñeen Jesús, jndei sixuaa juu jntꞌa yotyiaꞌñeen. Tconxtye juu nnon jon, jndei sinin juu, tso juu: \p —¿Nin ꞌnan ntsaꞌ ja, ꞌuꞌ Jesús na condui ꞌuꞌ jnda nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan nandyentyichen? Matsꞌa tyꞌoo ꞌuꞌ na tyiꞌntsaꞌ na quitꞌuiiviꞌhanꞌ ja. \p \v 29 Nndaꞌ jñꞌoon tso juu ee na jndë tcoꞌxen Jesús na quinduiꞌ joo yotyiaꞌñeen quiiꞌ tsꞌon juu. Ee joo yotyiaꞌñeen, jndye jnda na jndë tquenhanꞌ xjen ꞌnaanhanꞌhin. Ee min na tonanꞌtyen nnꞌan tsanꞌñeen yo carena yo ncjo na totꞌuehanꞌ ntꞌö juu ndoꞌ ngꞌee juu, majoꞌ tocꞌiooꞌ juu joo carenaꞌñeen. Ndë joꞌ tojñon jndyetyiaꞌñeenhin na cja juu ndyuaa naijon na taꞌnan nnꞌan cꞌon. \v 30 Vi na jndë tso tsanꞌñeen na nndaꞌ, taxeeꞌ Jesús nnon juu: \p —¿Nchu jndyuꞌ? \p Tꞌa juu, tso juu: \p —Jndyu ja Legión. \p Nndaꞌ tso juu ee taxjen vaa jndye jndyi yotyia na jndë tua quiiꞌ tsꞌon juu. \v 31 Ndoꞌ joo yotyiaꞌñeen, tontꞌahan tyꞌoo Jesús na tyiꞌncꞌua jon tsꞌian ndëëhan na cꞌohan naijon na ntcoꞌviꞌhanꞌhin. \v 32 Ndyoviꞌ juu tyoꞌñeen mꞌan ncüii tmaanꞌ quintcu na cotquii oꞌ. Joꞌ tan yotyiaꞌñeen nnon jon na ncyaa jon jñꞌoon na ngoqueꞌhan quiiꞌ nꞌon joo quintcuꞌñeen. Ndoꞌ tyincyaa jon na vanaan. \v 33 Ndoꞌ vi jndë na jnduiꞌ yotyiaꞌñeen quiiꞌ tsꞌon juu tsanꞌñeen, tyequeꞌhan quiiꞌ nꞌon quintcuꞌñeen. Joꞌ na sꞌaahanꞌ na taꞌ choꞌñeen jnannon oꞌ, tycyaa oꞌ naijon na tyꞌa jndyi ꞌndyo ndaandue, mana nchjehanꞌ oꞌ tyquii ndaa, tjë oꞌ. \p \v 34 Ndoꞌ joo nnꞌan na totaꞌntyjeeꞌ quintcuꞌñeen, vi na jndë jntyꞌiahan juu ꞌnanꞌñeen na tui, jnanꞌnonhan, tyꞌehan tsjoon. Tonanꞌquindyiihan nnꞌan na mꞌaan jndëë ndoꞌ tsjoon na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui. \v 35 Ndoꞌ joo nnꞌan na mꞌan joꞌ jnduiꞌhan, tyequijntyꞌiahan nin ꞌnan tui. Ndoꞌ xjen na squehan naijon na mꞌaan Jesús, jntyꞌiahan juu tsanꞌñeen na jndë jnduiꞌ yotyia quiiꞌ tsꞌon, vaquityen juu ngiaaꞌ Jesús, ndoꞌ na nndaꞌ, tyue jndyi nanꞌñeen. \v 36 Ndoꞌ nque nnꞌan na jndë jntyꞌia ndëëhan ꞌnan na tui, jnanꞌneinhan ndëë nnꞌan ꞌnan na jndë tui. Chen chen jnduehan nchu tui na jnꞌman tsanꞌñeen na totsixuan juu yotyiaꞌñeen. \v 37 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan ndyuaa Gerasa, tanhan nnon Jesús na quinduiꞌ ntcüeꞌ jon quiiꞌ ntꞌanhan, ee tyue jndyihan ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na tui. Ndoꞌ na nndaꞌ, tua nndaꞌ Jesús vꞌaandaa na vja ntcüeꞌ jon ndyuaa Galilea. \v 38 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen na jndë jnduiꞌ yotyia quiiꞌ tsꞌon, sꞌaa juu tyꞌoo Jesús na ncya jon jñꞌoon na chi ncja juu yohin, majoꞌ tataꞌngueeꞌ jon. \v 39 Tso jon nnon juu: \p —Cja ntcüeꞌ na mꞌan nnꞌan vaꞌ. Ndoꞌ quitsuꞌ ndëëhan tsoñꞌen nnon naya na jndë itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon yo ꞌuꞌ. \p Ya joꞌ tja ntcüeꞌ tsanꞌñeen, chen chen totsinin juu ndëë tsoñꞌen nnꞌan tsjoonꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌ juu naya tꞌman na jndë sꞌaa Jesús yohin. \s Yuscu chjo jnda Jairo \r (Mt 9:18-26; Mr 5:21-43) \p \v 40 Tejndya nndaꞌ Jesús ndaandue. Juu xjen na jnduiꞌ jon vꞌaandaa, mꞌan ncüii tmaanꞌ nnꞌan, nein jndyihan na tyjeeꞌ ntcüeꞌ jon, tyꞌonhan cüenta jon ngꞌe tsoñꞌenhan cominndooꞌhan na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon. \v 41 Majuu xjenꞌñeen tyjeeꞌnon ncüii tsꞌan na jndyu Jairo. Juu jon conintque ntyja ꞌnaanꞌ vatsꞌon ꞌnaan nnꞌan judíos juu tsjoonꞌñeen. Tconxtye juu tonnon Jesús, tcan juu na cja jon vaaꞌ juu. \v 42 Ee mꞌaan jnda jon yuscu na ninncüii tsꞌonhin na tuihin, jndë nchoꞌve chuuꞌ juu, majoꞌ jndë vaveꞌ juu. \p Ndoꞌ viochen xjen na ñjon Jesús nato na vja jon vaaꞌ Jairoꞌñeen, sꞌaahanꞌ na tyen jndyi vja jon ngꞌe na jndye jndyi nnꞌan. \v 43 Ndoꞌ quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen mꞌaan ncüii tsanscu na jndë nchoꞌve chu viiꞌ juu na cocꞌa neoonꞌ juu. Ndoꞌ jndë ntycüii xoquituꞌ ꞌnaanꞌ juu na contꞌa ndoto nasihin, majoꞌ minꞌncüiihan tajndëë jnanꞌnꞌmanhanhin. \v 44 Tatsindyooꞌhin toxenꞌ Jesús, joꞌ tꞌuii juu ꞌndyo ndiaatco na cüe jon. Ndoꞌ ninñoonꞌ tacüentyjeeꞌ na cocꞌa neoonꞌ juu. \v 45 Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, joꞌ taxeeꞌ Jesús, tso jon: \p —¿Nin juu tꞌuii ja? \p Tsoñꞌen nanꞌñeen jnduehan na tyíꞌquindiohan. Ndoꞌ joꞌ tso Pedro: \p —Nndaꞌ ta, jndye jndyi nnꞌan jndë condiquintoꞌ ngiaꞌ ata nchjehanꞌ ꞌuꞌ contꞌahan. \p \v 46 Majoꞌ tꞌa Jesús, tso jon: \p —Mꞌaan nin tsꞌan na viiꞌ na tꞌuii ja. Ee nchji ya na jndë tijntꞌue najndei na condui ja na jnꞌman tsanꞌñeen. \p \v 47 Ndoꞌ juu tsanscuꞌñeen, vi na jndë taaꞌ tsꞌon juu na ntyjii Jesús nchu vaa na sꞌaa juu, sindyooꞌcyahin nnon jon na coviquijntyꞌehin. Tcoꞌxtye juu na tonnon jon. Ndoꞌ tondëë tsoñꞌen nnꞌan, tjiꞌ jndyoyu juu nin ngꞌeꞌñeen na tꞌuii juu ndiaaꞌ jon, ndoꞌ ntyja na ninñoonꞌ na jnꞌman juu. \v 48 Ndoꞌ tso Jesús nnon juu: \p —ꞌUꞌ jnda, ngꞌe na mavantyja tsonꞌ ja, joꞌ na jndë jnꞌmanꞌ. Nanein cjaꞌ ntcüeꞌ vaꞌ na minꞌncüii tajñuaanꞌ tsꞌon ꞌuꞌ. \p \v 49 Ninvaa na itsinin Jesús ndoꞌ tyjeeꞌnon ncüii tsꞌan na jnan vaaꞌ juu Jairoꞌñeen, juu tsan na conintque vatsꞌon. Itso tsanꞌñeen nnon jon: \p —Jndë tueꞌ yuscuchjo jndaꞌ. Tavintsichjuntyiꞌchenꞌ tahaꞌ. \p \v 50 Majoꞌ jndyii Jesús na nndaꞌ tso tsanꞌñeen. Joꞌ tso jon nnon Jairo: \p —Tyiꞌntyꞌueꞌ, xiaꞌntyi cantyja tsonꞌ ja, ya joꞌ ntjo ya ntcüeꞌ yuscuchjo jndaꞌ. \p \v 51 Ndoꞌ vi na jndë tueeꞌ jon vaaꞌ Jairoꞌñeen, xiaꞌntyi nquii jon taqueeꞌ joꞌ yo Pedro yo Santiago yo ninꞌJuan, maninꞌ yo nnꞌan na nda yuscuchjoꞌñeen. \v 52 Majoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan juu vꞌaaꞌñeen jndei conanꞌxuaahan, cotyueehan ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌoochjoꞌñeen. Ndoꞌ tso Jesús ndëëhan: \p —Quitsacüentyjeeꞌhoꞌ na cotyueehoꞌ ee chito jndë tueꞌ juu, veꞌ itso juu. \p \v 53 Majoꞌ joohan veꞌ toncohan Jesús ngꞌe ngio yahan na jndë tueꞌ juu yuꞌñeen. \v 54 Ndoꞌ tꞌuii jon ntꞌö juu, jndei sinin jon, tso jon: \p —ꞌUꞌ nian, quinanquintyjaꞌ. \p \v 55 Maquintyjachen tandoꞌ nndaꞌ juu ndoꞌ ninñoonꞌ jnanquintyja juu. Ndoꞌ juu Jairo yo scuuꞌ jon, tꞌua Jesús tsꞌian ndëëhan na ncyahan ꞌnan na ntcüaꞌ yuscuchjoꞌñeen. \v 56 Ndoꞌ joo nanꞌñeen, teveeꞌ jndyi ngiohan na vandoꞌ nndaꞌ ndahan, majoꞌ tquen Jesús jñꞌoon ndëëhan na minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnduehan nchu vaa ꞌnan na sꞌaa jon. \c 9 \s Iꞌua Jesús tsꞌian ndëë nnꞌan na nchoꞌve \r (Mt 10:5-15; Mr 6:7-13) \p \v 1 Jndë na sincüi Jesús nnꞌan na nchoꞌve, juu najndei na condui jon, tyincyaa jon na quinanꞌxuanhinhanꞌ chaꞌ ndëë ntjiꞌhan ncüii cüii nnon yotyia, ndoꞌ na nndëë nnanꞌnꞌmanhan nnꞌan na conanꞌxuan ntycu. \v 2 Tꞌua jon tsꞌian ndëëhan na cꞌoncyahan jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ndoꞌ na nnanꞌnꞌmanhan nnꞌan vꞌi. \v 3 Tso jon ndëëhan: \p —Minꞌncüii ꞌnan tyiꞌntsayꞌonhoꞌ na ncꞌohoꞌ nato, min tsꞌoon na ntyjahoꞌ na ncꞌohoꞌ, min tjanche na ngocue sꞌon, min ꞌnan na ntcüaꞌhoꞌ, min xoquituꞌ, min ve ntjo ndiaa tyiꞌntsayꞌonhoꞌ. \v 4 Ndoꞌ minꞌcya ro vaaꞌ tsꞌan na ntsquehoꞌ, quintjohoꞌ joꞌ ata xjen na nnduiꞌ ntcüeꞌhoꞌ juu tsjoonꞌñeen. \v 5 Ndoꞌ minninchen tsjoon na tyiꞌninꞌcyꞌon nnꞌan cüenta ꞌoꞌ, juu xjen na conduiꞌhoꞌ joꞌ, quinanꞌcyaahoꞌ tsꞌojndë na chuuꞌ ngꞌehoꞌ. Ndöꞌ vaa quintꞌahoꞌ chaꞌ cüjiꞌ jndyoyuhanꞌ nacjo nanꞌñeen na tatyꞌonhan cüenta jñꞌoonꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. \p \v 6 Ndoꞌ nque nnꞌan nchoꞌveꞌñeen jnduiꞌhan, tyꞌehan tsochen njoon quijndë, toninncyahan jñꞌoon naya ndoꞌ tonanꞌnꞌmanhan nnꞌan vꞌi na mꞌanhan ncüii cüii joo. \s Ndicüaaꞌ tsꞌon Herodes ntyja ꞌnaanꞌ Jesús \r (Mt 14:1-12; Mr 6:14-29) \p \v 7 Juu Herodes, tsan na tocoꞌxen ndyuaa Galilea, jndyii jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ tsoñꞌen ꞌnan na totsꞌaa Jesús. Tꞌman totsiquijñꞌeenhanꞌhin ee minndyechen nnꞌan tonduehan na jndë vandoꞌ nndaꞌ Juan na tueꞌ juu, ngꞌe joꞌ na itsꞌaa Jesús joo tsꞌianminꞌ. \v 8 Ndoꞌ minndyechen nnꞌan tonduehan na nquii Elías jndë tityincyooꞌ nndaꞌhin. Ndoꞌ mañoon vendyehan tonduehan na jndë vandoꞌ nndaꞌ ncüii nque nanꞌñeen na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon nchu vaa ꞌnan na nnguaa. \v 9 Majoꞌ itso Herodes: \p —Nquii Juan jndë tueꞌ jon, ee ncö tꞌua tsꞌian na jnan xquen tsanꞌñeen. Nquii tsanvaꞌ, ¿Nin tsꞌan conduihin na tijndye jñꞌoon na mandyi ntyja ꞌnaanꞌ juu? \p Ngꞌe na nndaꞌ, tojooꞌ tsꞌon Herodes na nndyiaaꞌ jon Jesús. \s Tyincyaa Jesús na tcüaꞌ ꞌon min nannon \r (Mt 14:13-21; Mr 6:30-44; Jn 6:1-14) \p \v 10 Nnꞌan na nchoꞌve na tꞌua Jesús tsꞌian ndëëhan, vi jndë na sque ntcüeꞌhan, jnanꞌquindyiihan jon tsoñꞌen ꞌnan na jndë tontꞌahan. Ya joꞌ tachu jonhan ndoꞌ tyꞌehan na ninnquehan ncüii joo ndyooꞌ tsjoon Betsaida. \v 11 Majoꞌ nque nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, vi na jndë taaꞌ nꞌonhan na nndaꞌ, tentyjahan toxenꞌ jon. Tyꞌoon jon cüenta nanꞌñeen ndoꞌ totsinin jon ndëëhan ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan. Ndoꞌ sinꞌman jon ntyjehan nanvꞌi. \p \v 12 Xjen na vaman, nque nnꞌan na nchoꞌveꞌñeen, tentyjaaꞌhin nnon jon. Jnduehan: \p —Quijñonꞌ nanminꞌ na quinduiꞌ ntcüeꞌhan na ncꞌohan njoon quijndë yo rancho ꞌnaan nnꞌan na mꞌan xiꞌjndio na quijntꞌuehan yuu ya na ntsquehan ndoꞌ na nnanꞌjndahan ꞌnan na ntcüaꞌhan, ngꞌe ntjoohin naijon na mꞌan nein, veꞌ quiiꞌ jndëëhanꞌ. \p \v 13 Majoꞌ tꞌa jon, tso jon ndëëhan: \p —ꞌOꞌ ncyahoꞌ ꞌnan ntcüaꞌhan. \p Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan nnon jon: \p —Aa já xiaꞌntyi ninꞌon tanꞌ tyooꞌ na yꞌö́n yo ve quitscaa. Majoꞌ ¿Yuu xjenꞌñeenꞌ na nninnonhanꞌ? Taquintyja xe na aa ntsananꞌjndá ꞌnan na ntcüaꞌ tsoñꞌenhan. \p \v 14 Joo nannonꞌñeen itsꞌaahanꞌ chaꞌna ꞌon minhan. Majoꞌ itso Jesús ndëë joo nchoꞌve nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yohin: \p —Quintꞌahoꞌ na cüendyuaa nanminꞌ na vennꞌan vennꞌan nchoꞌnquihan na ncüii cüii tmaanꞌ. \p \v 15 Ndoꞌ jntꞌahan na nndaꞌ, ndoꞌ tyecüendyuaa tsoñꞌen nanꞌñeen. \v 16 Jndë joꞌ tyꞌoon Jesús cüenta joo ꞌon tanꞌ tyooꞌ yo ve quitscaaꞌñeen. Jnonndë jon quiñoonꞌndue, tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Jndë joꞌ tyjee jon xjen ntanꞌhanꞌ, tyincyaa jonhanꞌ ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon na ncyahinhanꞌ ndëë nanꞌñeen. \v 17 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen tcüaꞌ tacjohan, ata jntyꞌichenhanꞌ ꞌnan na tcüaꞌhan. Ndoꞌ nque nnꞌan na tonanꞌjonhan yo Jesús, jnanꞌquitooꞌhan nchoꞌve ntque yo ntanꞌ na jntyꞌihanꞌ. \s Icüjiꞌ jndyoyu Pedro na condui Jesús Mesías \r (Mt 16:13-19; Mr 8:27-29) \p \v 18 Ncüii jon xjen na mꞌaan Jesús ncüii joo na ninnquii jon na itsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon, juu xjenꞌñeen nque nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, squenonhan na mꞌaan jon. Taxeeꞌ jon ndëëhan, itso jon: \p —¿Nin juu condue nnꞌan na condui ja? \p \v 19 Tꞌahan ꞌndyo jon, jnduehan: \p —Mꞌan nnꞌan na conduehan na ꞌuꞌ Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan. Ndoꞌ vendyechen nnꞌan conduehan na ꞌuꞌ Elías. Ndoꞌ mantyi mꞌan nnꞌan na conduehan na ꞌuꞌ ncüii nque nnꞌan na ndyu na toxenꞌchen toninncyaa juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, na jndë vandoꞌ nndaꞌ. \p \v 20 Ya joꞌ taxeeꞌ Jesús ndëëhan, itso jon: \p —Ndoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, ¿Nin juu conduehoꞌ na condui ja? \p Tꞌa Pedro, itso jon: \p —ꞌUꞌ condui nquii Mesías na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndyoꞌ. \s Itsiquindyi Jesús ntyja na ngenon jon naviꞌ tꞌman \r (Mt 16:20-28; Mr 8:30-9:1) \p \v 21 Ndoꞌ jaaꞌ jñꞌoon sinin jon ndëëhan na minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnduehan na nndaꞌ. \v 22 Ndoꞌ mantyi tsontyichen jon ndëëhan: \p —Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, mancüiixjen tsixuan na ngenön jndye nnon naviꞌ. Ee nnꞌan na conintque ndëë ntyjëëhë nnꞌan judíos, yo ntyee na conintque ndëëhan, yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, ncꞌonhan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ja. Majndaꞌ na nnanꞌcueeꞌhan ja. Majoꞌ juu xuee na jndë ndye na tꞌiö, ngüantꞌö xcö. \p \v 23 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tso jon ndëëhan: \p —Minꞌninchen tsꞌan na ninꞌquitsixuan juu ntyja njan, icanhanꞌ na cüjihin ntyja na itsitiu nquii juu, min xe na aa ntscueeꞌhanꞌhin chaꞌxjen na ntscueeꞌhanꞌ ja. Ndoꞌ mantyi quindyotsijonhin ntyja na matsꞌa. \v 24 Ee minninchen tsꞌan na incyaahin na quitjon juu minꞌcya nnon ꞌnan na ngenon juu ngꞌe na mꞌaan juu ntyja njan, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ tsanꞌñeen. Majoꞌ minninchen tsꞌan na intꞌue nquii nchu vaa ntsꞌaa chaꞌ ntjo yahin tonnon jon, maveꞌ jnaanꞌ joꞌ ngitsu ñuaanꞌ juu. \v 25 Mangꞌe na nndaꞌ, ¿Yuu vaa na itejndeihanꞌ tsꞌan min xe na aa ninvaa tsonnangue cuaahanꞌ ꞌnaanꞌ juu ee xe na aa nndaꞌ na ntyja tsꞌon juu, itsityuiiꞌ nquiihin, oo itsiquitsu nquiihin? \v 26 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na mꞌaan na jnaanꞌ juu ntyja njan ja, yo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon naya njan, ja na condui tsꞌan na jnan quiñoonꞌndue, ncꞌön na ngüejnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen. Ntsꞌaahanꞌ na nndaꞌ juu xjen na nndyö nntꞌa na ntcoꞌxën tsoñꞌen yo na conditꞌmaanꞌ ja, ndoꞌ yo na conditꞌmaanꞌ nquii Tyëhöꞌ yo ángeles na jiꞌua conduihan. \v 27 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, ñꞌen minndyehoꞌ na mꞌanhoꞌ ntjoohin xeꞌcüje tyuaaꞌhoꞌ ata njntyꞌia jndyeehoꞌ juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon. \s Ntyja na siñoonhanꞌ Jesús \r (Mt 17:1-8; Mr 9:2-8) \p \v 28 Tëca chaꞌ nen xuee na sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, ndoꞌ tayꞌoon jon Pedro yo Santiago yo ninꞌJuan, tëva jon ncüii tyoꞌ yohan na ntsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. \v 29 Ndoꞌ viochen xjen na itsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon, ncüiichen nnon siñoonhanꞌ nnon jon, ndoꞌ sꞌaahanꞌ na quichiꞌtyen ndiaaꞌ jon chaꞌvijon condui nduiꞌ chon tsuee. \v 30 Ndoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, tityincyooꞌ ve nannon na conanꞌneinhan yo jon, nquii Moisés yo Elías. \v 31 Joohan sixueehanꞌ xiꞌjndio na ninvaahan, ndoꞌ jnanꞌneinhan yo jon ntyja ꞌnaanꞌ naviꞌ na ngenon jon na ngueꞌ jon Jerusalén chaꞌxjen na jndë sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon. \v 32 Ndoꞌ Pedro yo nnꞌan na tomꞌan yohin, jaaꞌ jndyi nchje tsantsjonhan, majoꞌ xjen na tjiꞌhan tsantsjon ndëëhin, jntyꞌiahan na quixuee na tsixuan Jesús ndoꞌ mantyi jntyꞌiahan ve nannonꞌñeen na mꞌanhan ngiaaꞌ jon. \v 33 Juu xjen na jnduiꞌ ntcüeꞌ nanꞌñeen na mꞌaan Jesús, itso Pedro nnon jon: \p —Nndaꞌ ta, ya jndyi vaa na mꞌan ntjoohin, cüa, nnanꞌyá ndye xqueꞌncüanꞌ, cüiihanꞌ cüentaꞌ, ncüiichen cüentaaꞌ nquii Moisés ndoꞌ ncüiichenhanꞌ cüentaaꞌ juu Elías. \p Nndaꞌ tso jon ngꞌe veꞌ sininto jon, taꞌnan sitiu jon. \v 34 Ninvaa na tsinin jon jñꞌoonminꞌ, ndoꞌ jndyocue ncüii chincyu na iscuꞌhanꞌhin. Mioon jndyi tyuehan xjen na tyioo chincyuꞌñeen xiꞌjndiohan. \v 35 Ndoꞌ quityquiiꞌ juu chincyuꞌñeen jeꞌ, ticꞌuaa jndyeeꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, itso jon: \p —Ndöhin jnda na venchji jndyihin. Quindyehoꞌ jñꞌoon na itsinin jon. \p \v 36 Jndë na ticꞌuaa jndyeeꞌ Tyoꞌtsꞌon, xjen na jntyꞌia nndaꞌhan, ninnquii Jesús vi mꞌaan. Ndoꞌ juu xjenꞌñeen minꞌncuii nnon tsꞌan taꞌnan jnduehan ntyja ꞌnaanꞌ juu nanꞌñeen na jntyꞌia ndëëhan. \s Sinꞌman Jesús ncüii yusꞌa chjo \r (Mt 17:14-21; Mr 9:14-29) \p \v 37 Ndoꞌ tonco ncüiichen xuee ya na jndë jndyocue ntcüeꞌhan juu tyoꞌñeen, tëquitjon ncüii tmaanꞌ nnꞌan na jndye jndyi joohan. \v 38 Quiiꞌ juu tmaanꞌñeen, sixuaa ncüii tsꞌan, tso juu: \p —Nndaꞌ ta, quitsaꞌ vi nayaꞌñeen na quindyiaꞌ chjo nin ꞌnan iquenon yusꞌa chjo jnda, majuuñꞌen juu na tuihin. \v 39 Ndoꞌ ncüii yutyia na nayꞌoonhin, ndoꞌ xjen na itsijaaꞌhanꞌ cjooꞌ juu, itsꞌaahanꞌ na jndei itsixuaa juu. Coquenhin ndoꞌ conduiꞌ chonꞌ ꞌndyo juu. Yo ncꞌua jndyi iꞌndyiihanꞌhin ndoꞌ itsintycüiihanꞌ najndei juu. \v 40 Ndoꞌ nque nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon yo ꞌuꞌ, jndë sꞌaa tyꞌoohan na quitjiꞌhan juu yutyiavaꞌ, majoꞌ tajndëë ntꞌahan. \p \v 41 Tꞌa Jesús, tso jon ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon: \p —ꞌOꞌ nnꞌan na tyiꞌcantyja nꞌonhoꞌ min tyiꞌxoncüe na conanꞌtiuhoꞌ. ¿Tsaꞌnndaꞌ xjen vio na jndë jömꞌan yo ꞌoꞌ na matsiquii tsꞌön ꞌnan na contꞌahoꞌ? \p Ndoꞌ tso jon nnon tye lu chjoꞌñeen: \p —Quindyoyonꞌ lu jndaꞌhöꞌ ndöhin. \p \v 42 Ndoꞌ juu xjen na ndyotsindyooꞌhin, isquioo yutyiaꞌñeenhin, ndoꞌ jndei coquenhin, majoꞌ sityiaꞌ Jesús juu yutyiaꞌñeen. Sinꞌman jonhin ndoꞌ tyincyaa jonhin ntꞌö tye juu. \v 43 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na jntyꞌia na nndaꞌ, vacue tꞌoon nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ na tꞌman najndei na condui nquii Tyoꞌtsꞌon. \p Ndoꞌ viochen xjen na tsoñꞌen nnꞌan tovaveeꞌ ngiohan ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na totsꞌaa jon, sinin jon ndëë joo nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tso jon: \s Itsiquindyi nndaꞌ Jesús ntyja ꞌnaanꞌ na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin \r (Mt 17:22-23; Mr 9:30-32) \p \v 44 —Ya ya quitquenhoꞌ cüenta jñꞌoon na matsjö ndëëhoꞌ. Ja na condui tsansꞌa na tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na cöꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, nninncyaa tsꞌan cüenta ja nduee nnꞌan. \p \v 45 Majoꞌ tataaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonvaꞌ ngꞌe iscuꞌ Tyoꞌtsꞌon na ncüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ. Ndoꞌ mantyi ncyaahan na ntaꞌxeeꞌntyichenhan nnon jon nchu vaa itsiquindyihanꞌ. \s ¿Nin juu na njonntyichen condui? \r (Mt 18:1-5; Mr 9:33-37) \p \v 46 Xjenꞌñeen joo nnꞌan na nchoꞌve, tonanꞌjndyehan jndyuehan nin ncüii nquehan njonntyichen nduiꞌ quiiꞌ ntꞌan ntyjehan. \v 47 Ngꞌe na nchjii Jesús na nndaꞌ vaa na tondyiiꞌ nꞌonhan, joꞌ tyꞌoon jon ncüii yuchjo, sꞌaa jon na cüentyjeeꞌ juu na tongiaaꞌ jon. \v 48 Jndë joꞌ tso jon ndëëhan: \p —Yuchjova, min na chjohin ngiohoꞌ, majoꞌ chuhanꞌ na cüineinhoꞌhin, ngꞌe na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ ja. Ee xe na aa njon ncüii yuchjo ngiohoꞌ chaꞌna juu, ya joꞌ itsiꞌmanhanꞌ na ja neinhoꞌ. Ndoꞌ xe neinhoꞌ ja, ya joꞌ mantyi neinhoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na tꞌua jon tsꞌian nnön na jndyö. Minninchen ncüii ꞌoꞌ na ijuꞌcjehin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ndoꞌ min tyiꞌquitsijñꞌoonꞌ juu na ntsiquinjon nquiihin, juu tsanꞌñeen tꞌman conduihin naijon na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon. \s Nnꞌan na tyiꞌquinanꞌvehan nacjö, conduihan nnꞌan na mꞌanhan ntyja njan \r (Mr 9:38-40) \p \v 49 Ndoꞌ tꞌa Juan, tso jon nnon Jesús: \p —Nndaꞌ ta, jntyꞌiá ncüii tsꞌan na yo xueꞌ icüjiꞌ juu yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan. Ndoꞌ jnduë́ nnon juu na tavintsꞌaa juu na nndaꞌ ngꞌe tyiꞌcayꞌoon juu jñꞌoon yo jaa. \p \v 50 Majoꞌ tso Jesús nnon tsanꞌñeen: \p —Tyiꞌnduehoꞌ na tantsꞌaa juu na nndaꞌ, ngꞌe tsꞌan na tyiꞌtsuehin nacjoꞌ, itsijonhin ntyja ꞌnanꞌ. \s Itsityiaꞌ Jesús Santiago yo ninꞌJuan \p \v 51 Ya na jndë tindyo na ngüentyja xjen na ngava ntcüeꞌ Jesús quiñoonꞌndue, ya joꞌ ninncüii ntyjii jon na vja jon Jerusalén. \v 52 Joꞌ jñon jndyee jon vendye nnꞌan na cꞌohan ncüii tsjoon chjo na mꞌan nnꞌan Samaritanos na nnanꞌjndaꞌhan na ngueeꞌ jon tsjoonhan. \v 53 Majoꞌ joo nnꞌan tsjoonꞌñeen tyiꞌquintꞌue nꞌonhan na ntjo jon joꞌ ngꞌe taaꞌ nꞌonhan na vja jon Jerusalén. \v 54 Majoꞌ juu Santiago yo ninꞌJuan na conanꞌjon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, ya na jntyꞌiahan na nndaꞌ jntꞌa nnꞌan samaritanosꞌñeen, jnduehan: \p —Nndaꞌ ta, ¿Aa ngüangueꞌ na nntꞌá chaꞌna sꞌaa nquii Elías? ¿Na ngitán chon na nnanhanꞌ quiñoonꞌndue na quioohanꞌ cjo nanminꞌ na ntscohanꞌhin? \p \v 55 Majoꞌ tequen Jesús, tꞌman jon ndëëhan, tso jon ndëëhan: \p —ꞌOꞌ min ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌ nin ncüii nnon na nanꞌxuanhoꞌ. \v 56 Ee ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, chito jndyö na ncüjiꞌ na cotandoꞌ nnꞌan. Ja jndyö na ntsinꞌman ñuaanhin. \p Ya joꞌ tyꞌentyichenhan na ntsquehan ncüiichen tsjoon chjo. \s Nnꞌan na ninꞌquinanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús \r (Mt 8:19-22) \p \v 57 Viochen xjen na coꞌohan nato, tso ncüii tsꞌan nnon Jesús: \p —Ta, ncjö yo ꞌuꞌ, minyuuchen na vjaꞌ. \p \v 58 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo juu, itso jon: \p —Ndyondye min ndueꞌ na cotoꞌ oꞌ, ndoꞌ quintsahinꞌ min ntycyaa oꞌ, majoꞌ ja na condui tsꞌan na jnan quiñoonꞌndue, min yuu na ngüajndyëë, tyiꞌjndaꞌ. \p \v 59 Ndoꞌ tso Jesús nnon ncüiichen tsꞌan: \p —Quindyotsijon ꞌuꞌ yo jñꞌoon na mancya. \p Majoꞌ tꞌa tsanꞌñeen ꞌndyo jon, tso juu: \p —Nndaꞌ ta, ncyaꞌ chjo jñꞌoon na ndixꞌëntyëchën tyëhöꞌ, ndoꞌ ya na jndë tyꞌiu jahin, ya joꞌ yuuꞌ jeꞌ, ntsijon ja yo jñꞌoon na mancyaꞌ. \p \v 60 Majoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon nnon juu, tso jon: \p —Mꞌaan nnꞌan na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ntꞌoohan. Quityꞌiu nquehan ntyjehan. Majoꞌ ꞌuꞌ cjaꞌ ncyaꞌ jñꞌoon ndëë nnꞌan na quitaꞌngueeꞌhan na ntyeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhan. \p \v 61 Ndoꞌ tso ncüiichen tsꞌan nnon jon: \p —Ta, ntsijon ja yo jñꞌoon na mancyaꞌ ndoꞌ yo tsꞌian na matsaꞌ, majoꞌ ncyaꞌ chjo jñꞌoon na jöcüan jndyëë nnꞌan vꞌa, jndë joꞌ yuuꞌ ncjö yo ꞌuꞌ. \p \v 62 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu, itso jon: \p —Minninchen tsꞌan na itaꞌ juu na vjatsijonhin ntyja njan ndoꞌ ninnquiiꞌchen ñjon tsꞌon juu naijon na jndë jntyꞌii juu, itsijonhanꞌ tsanꞌñeen chaꞌvijon tsꞌan na itꞌuii larao na itsitiuu juu tyuaa, ndoꞌ ninnquiiꞌchen vequen juu toxenꞌ juu. Jeꞌcüijntꞌuehin quityquiiꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan. \c 10 \s Iꞌua Jesús tsꞌian ndëë nnꞌan na ndyennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ve \p \v 1 Jndë na tenon nanꞌminꞌ, tjintyichen Jesús ncüiichen vi ndyennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ve nnꞌan. Ndoꞌ tꞌua jon tsꞌian ndëëhan na ve vehan ncꞌo jndyeehan ncüii cüii tsjoon yo ncüii cüii joo naijon na ndëcya ncja nquii jon. \p \v 2 Vitjachen na nnduiꞌ nanꞌñeen na tyꞌehan, itso jon ndëëhan: \p —Jndye nnꞌan mꞌan na tacondyehan jñꞌoon naya. Itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ntjon na jndë tman. Majoꞌ nnꞌan na cotantjon na ntyjehan juuhanꞌ, minꞌchjo tyiꞌjndyehan. Veꞌ ngꞌe joꞌ, quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na nquii jon ꞌnaanꞌ jon joo ntjonꞌñeen, na quijñonntyichen jon nnꞌan na cotantjon na ntejndeihinhoꞌ na ntjiꞌ jndyoyuhoꞌ jñꞌoon naya njan ndëë nanꞌñeen. \v 3 Ndoꞌ tsontyichen jon ndëëhan: Cüa, cꞌohoꞌ naijon na jndë tsjö ndëëhoꞌ. Quitquenhoꞌ cüenta, ꞌoꞌ na conduihoꞌ na ya nnꞌanhoꞌ, maꞌua tsꞌian ndëëhoꞌ na ncꞌonhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan natyia nnꞌanhan. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌvijon na mꞌan quinman quiiꞌ ntꞌan lobo. \v 4 Tyiꞌntsayꞌonhoꞌ che na ñjon xoquituꞌ, min chetsjaꞌ, min ntcoon. Ndoꞌ chito jndye jndyi jñꞌoon na nnanꞌneinhoꞌ yo nnꞌan na ntjonhoꞌ nato. \v 5 Ndoꞌ minninchen vꞌaa naijon na ntsquehoꞌ, ncya jndyeehoꞌ tsꞌon joo nnꞌan mꞌan juu vꞌaaꞌñeen. Quinduehoꞌ ndëëhan: “ꞌOꞌ ntyjë na mꞌanhoꞌ vꞌaavahin, ncya Tyoꞌtsꞌon na tajñꞌman tsꞌonhoꞌ na tonnon jon.” \v 6 Ndoꞌ joo nnꞌan na mꞌan joꞌ, xe nanꞌxuanhan na ncyꞌonhan cüenta juu naya na tajñꞌman tsꞌonhin, ya joꞌ nndui chaꞌxjen na cotanhoꞌ. Majoꞌ xe na aa tyiꞌquinanꞌxuanhan na ncyꞌonhan cüenta juu nayꞌñeen, tyiꞌxeꞌquintjohanꞌ yohan. \v 7 Ndoꞌ minninchen vꞌaa na ntsquehoꞌ, joꞌ quintjohoꞌ. Ndoꞌ minꞌcya ro ꞌnan na nninncyahan na ntcüaꞌhoꞌ, joꞌ cüaꞌhoꞌ ndoꞌ cüehoꞌhanꞌ. Ee chuhanꞌ na nndahoꞌ ꞌnan na icanhanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na cotyentjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, chaꞌxjen juu tsan na ivantjon tsixuan juu na ncyꞌoon juu cüenta ꞌnan na ivantjon juu. \v 8 Minꞌcya ro tsjoon na ntsquehoꞌ ndoꞌ ncyꞌon nanꞌñeen cüentahoꞌ, cüaꞌhoꞌ minninchen ꞌnan na nnincyahan ndëëhoꞌ. \v 9 Ndoꞌ quinanꞌnꞌmanhoꞌ nnꞌanvꞌi na mꞌan joꞌ ndoꞌ quinduehoꞌ ndëë nnꞌan tsjoonꞌñeen: ꞌOꞌ ntyjë, jndë tentyja xjen na nninncyahoꞌ na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ nchu vaa na cotsamꞌanhoꞌ. \v 10 Majoꞌ xe na aa ntsquehoꞌ ncüii tsjoon ndoꞌ min tyiꞌcyꞌon nanꞌñeen cüentahoꞌ, quinduiꞌ ntcüeꞌhoꞌ nata tsjoonhan na quitjiꞌ jndyoyuhoꞌ nacjohan. \v 11 Quinduehoꞌ ndëë nanꞌñeen: Juu tsꞌojndë tsjoonhoꞌ na chuuꞌ ngꞌë́, conanꞌcyáhanꞌ. Contꞌá na nndaꞌ chaꞌ cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na tyiꞌninꞌcyꞌonhoꞌ cüenta juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta na jndë tentyja xjen na ninncyahoꞌ na ntcoꞌxen jon ꞌoꞌ ntyja na cotsamꞌanhoꞌ. \v 12 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, ya na ngüentyja xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na jndë jnanꞌtjahan nnon jon, viꞌntyichen ntquenon nnꞌan na tyiꞌcyꞌonhan cüenta ꞌoꞌ, chintyi juu naviꞌ na tquenon joo nnꞌan tsjoon Sodoma. \s Viꞌ ntquenon nnꞌan njoon na tyiꞌninꞌquinanꞌquindëhan \r (Mt 11:20-24) \p \v 13 “ꞌOꞌ nnꞌan tsjoon Corazín, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Mantyi ꞌoꞌ nnꞌan tsjoon Betsaida, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee nque nnꞌan tsjoon Tiro yo Sidón, xe na aa siꞌman ndëëhan nchu vaa najndei na condui ja chaꞌxjen na jndë siꞌman ndëë nquehoꞌ, ya joꞌ cje ro jndë ntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan. Ee joo nanꞌñeen, chaꞌ tsiꞌmanhanꞌ na contcüeꞌ nꞌonhan jnanhan tonnon Tyoꞌtsꞌon, tcüehan ndiaatsjaꞌ ndoꞌ tyiohan tsjaaꞌ nquenhan. \v 14 Mangꞌe joꞌ, juu xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan, jantyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌoꞌ, chichen nque nnꞌan Tiro yo Sidónꞌñeen. \v 15 Ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ nnꞌan tsjoon Capernaum, ¿Aa ngꞌe jndye tsꞌian tꞌman na totsꞌa tyquiiꞌ ntꞌanhoꞌ, joꞌ cotjiꞌhoꞌ cüenta na ntsquehoꞌ quiñoonꞌndue? Jñꞌoon na mayuuꞌ, ncjuꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ naijon na mꞌan ntꞌoo. Mana ngitsuñꞌen tsjoonhoꞌ.” \p \v 16 Ndoꞌ itsontyichen jon ndëë nanꞌñeen na tꞌua jon tsꞌian ndëëhan: “Minninchen tsꞌan na indyii jñꞌoon na coninncyahoꞌ, jñꞌoon njan indyii juu, ndoꞌ juu tsꞌan na vennoonꞌ juu jñꞌoon na concyahoꞌ, mantyi ivenoonꞌ tsanꞌñeen ja, ndoꞌ nquii tsꞌan na ivenoonꞌ juu ja, mantyi ivenoonꞌ juu nquii jon na tꞌua tsꞌian nnön na jndyö.” \s Sque ntcüeꞌ ndyennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ve nanꞌñeen \p \v 17 Joo ndyennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ve nanꞌñeen na tꞌua Jesús tsꞌian ndëëhan, sque ntcüeꞌhan na mꞌaan jon na nein jndyihan. Jnduehan: \p —Nndaꞌ ta, xjen na cotjíꞌ xueꞌ na cotoxë́n yotyia na quinduiꞌhan quiiꞌ nꞌon nnꞌan, cotaꞌngueeꞌhan. \p \v 18 Majoꞌ tꞌa jon, tso jon ndëëhan: \p —Jntyꞌia na jnan Satanás quiñoonꞌndue na tyioohin chaꞌvijon chon tsuee na jndë tyuiiꞌ juu najndei na tsixuan juu. \v 19 Quitquenhoꞌ cüenta, ja jndë tyincya na conanꞌxuanhoꞌ juu najndei na condui ja na cꞌoonhanꞌ yohoꞌ. Matsꞌa na nndaꞌ chaꞌ min na ndyuehoꞌ quindu, min quintjö, majoꞌ minꞌchjo tantjonhoꞌ. Ndoꞌ nnanhoꞌ yo tsoñꞌen najndei na tsixuan juu Satanás na mꞌaan juu nacjohoꞌ. \v 20 Majoꞌ min na nndaꞌ, tyiꞌncꞌonhoꞌ na neinhoꞌ veꞌ ntyja na cotjueꞌcje yotyia ndëëhoꞌ. ꞌOꞌ cꞌonhoꞌ na neinhoꞌ ngꞌe quiñoonꞌndue, joꞌ na jndë jndui nguehoꞌ. \s Itsiꞌmanhanꞌ na neiinꞌ Jesús \r (Mt 11:25-27; 13:16-17) \p \v 21 Majuu xjenꞌñeen, tyincyaa Espíritu Santo na neiinꞌ tsꞌon Jesús. Tyeꞌ na itsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon, tso jon: \p —Tyeꞌhë, matsitꞌmanꞌ ja ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ na macoꞌxenꞌ quiñoonꞌndue yo tsonnangue. Ee joo jñꞌoonminꞌ, ꞌuꞌ jndë tyꞌiuꞌhanꞌ ndëë nnꞌan na cotjiꞌ nquehan cüenta na jndaꞌ jndyi nquenhan yo nnꞌan na jen tꞌman covaaꞌ nꞌonhan ngiohan. Majoꞌ nque nnꞌan na ntyꞌiachen, jndë siꞌmanꞌhanꞌ ndëëhan. Ncya ya ꞌuꞌ Tyeꞌ na nndaꞌ vaa na tëveeꞌ nchjiꞌ. \p \v 22 Sininntyichen Jesús ndëë nnꞌan, tso jon: “Nquii tyëhöꞌ Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌen jndë tyincyaa jon ntꞌö. Ndoꞌ tanin tsꞌan na ivaaꞌ tsꞌon nchu tsixuan na condui ja jnda jon, xiaꞌntyi nquii jon ntyjii. Min tanin tsꞌan na ivaaꞌ tsꞌon nchu vaa condui nquii Tyëhöꞌ, xiaꞌntyi ncö na condui ja jnda jon ntyjihanꞌ, ndoꞌ mantyi minninchen tsꞌan na ntꞌue tsꞌön na ncüaaꞌ tsꞌon nchu vaa na tsixuan jon.” \p \v 23 Xjen na tomꞌaan Jesús yo nnꞌan na conanꞌjonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon na ninnquehin, tso jon ndëëhan: “Ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ yo ja na cojntyꞌia ndëëhoꞌ tsꞌian na matsꞌa. \v 24 Quindyehoꞌ na matsjö, jndye nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen yo ninꞌnnꞌan na tꞌman tonduihan na totoxenhan, joo nanꞌñeen tontyja jndyi nꞌonhan na ninꞌquijntyꞌia ndëëhan joo ꞌnan na cojntyꞌiahoꞌ naneinhin, ndoꞌ na ninꞌquindye jndyihan joo jñꞌoon na condyehoꞌ, majoꞌ taꞌnan jntyꞌia ndëëhan tsꞌian na matsꞌa min tana jndyehan jñꞌoon na mancya.” \s Jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan ndyuaa Samaria na tyiꞌquitsiquindyi nquiiꞌhanꞌ \p \v 25 Ya joꞌ ncüii tsꞌan na tsiꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, tyjeeꞌ juu na mꞌaan Jesús. Veꞌ ntꞌue juu nchu vaa ngitso Jesús chaꞌ quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌhin. Taxeeꞌ juu nnon jon: \p —Nndaꞌ ta, ¿Nin ꞌnan chuhanꞌ na quitsꞌa chaꞌ ntsixuan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuan njan? \p \v 26 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu: \p —Juu jñꞌoon na tquen Moisés, ¿nchu vaa itsiquindyihanꞌ? ¿Nchu vaa na itsiꞌmanhanꞌ ya na matsijnanꞌhanꞌ? \p \v 27 Tꞌa tsanꞌñeen, itso jon: \p —Jñꞌoonꞌñeen, ndö vaa itsiquindyihanꞌ: Cüivenchjiꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin na icoꞌxen jon ꞌuꞌ yo na xoncüeeꞌ tsonꞌ, ndoꞌ yo ninvaa ñuan ꞌnanꞌ yo ninvaa na condëë matsaꞌ, ndoꞌ yo ninvaa na jndaꞌ xquenꞌ. Ndoꞌ mantyi itsiquindyichenhanꞌ: Cüivenchjiꞌ minninchen tsꞌan chaꞌxjen na viꞌntyjii nquii ꞌuꞌ. \p \v 28 Tso Jesús nnon juu: \p —Jndyoyu jñꞌoon na tsuꞌ. Jñꞌoonminꞌ quitsiquindëꞌhanꞌ, ya joꞌ ntsixuanꞌ na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuan ꞌnanꞌ. \p \v 29 Majoꞌ juu tsanꞌñeen, ninꞌcüjiꞌ ya nquiihin, taxeeꞌntyi juu nnon Jesús: \p —Ndoꞌ ¿Nin juu tsꞌan na icanhanꞌ na cüivenchji jahin chaꞌxjen na viꞌntyjii nquii ja? \p \v 30 Tꞌa Jesús, itso jon: \p —Tomꞌaan ncüii tsꞌan. Jnan juu Jerusalén na vacue juu tsjoon Jericó, ndoꞌ tjonhin nanntyꞌuee. Tjiꞌ nanꞌñeen ꞌnaanꞌ juu, ndoꞌ jnanꞌqueeꞌhanhin, jntyꞌehanhin na vaveꞌ juu. \v 31 Ndoꞌ sijonhanꞌ na ncüii tyee ꞌnaan nnꞌan judíos vacue jon juu natoꞌñeen. Majoꞌ ya na ntjii jon juu tsanꞌñeen, veꞌ tancyaa jon ntyeeꞌ, na tanon jon joꞌ. \v 32 Ndoꞌ ncüiichen ncüii tsꞌan na tuihin tsjan Leví, maninꞌ cüajon sꞌaa juu. Xjen na tueeꞌ juu naijon na vaquityen tsanꞌñeen, veꞌ tëncyaa juu ntyeeꞌ na tenon juu joꞌ. \v 33 Majoꞌ ncüii tsꞌan ndyuaa Samaria na mantyi vja juu natoꞌñeen, tatsindyooꞌhin. Ndoꞌ ya na jndyiaaꞌ juu tsanꞌñeen, tyioo na ndyiaꞌ jndyi juu nchjii jon. \v 34 Tantyjaaꞌcya juu nnon tsanꞌñeen. Sꞌaa juu nasihin, tyio juu nchenꞌ yo vinon nquii naijon na jnanꞌqueeꞌ nanntyꞌueeꞌñeenhin. Jndë joꞌ sityen juu ndiaa joꞌ. Ndë joꞌ juu quiooꞌ na quintyjo juu, tyio juu tsanꞌñeen nacjooꞌ oꞌ. Tayꞌoon juuhin vꞌaa naijon na cotsque ya nnꞌan. Joꞌ tixeeꞌ juuhin. \v 35 Ndoꞌ ncüiichen xuee vi jndë mavja juu na tonnonchen, tyincyaa juu ve sꞌon denarios nnon nquii tsꞌan na vaaꞌ vꞌaaꞌñeen. Tso jon nnon tsanꞌñeen: “QuitiXeeꞌ yaꞌ tsanvahin ndoꞌ xe na aa vaa na ntsiquitsuꞌntyiꞌchenꞌ na matixeꞌhin, ya na ncüenön ntcüꞌë, ya joꞌ ndyiönhanꞌ.” \p Ndöꞌ jñꞌoon sinin Jesús na tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌhanꞌ. \v 36 Ndoꞌ taxeeꞌ jon nnon juu tsanꞌñeen, tsan na tsiꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés: \p —Joo ndye nanꞌñeen, ¿Nchu vaa na macüjiꞌ cuenta? ¿Nin ncüii joohan na siꞌman juu na conduihin ntyje juu tsan na tjon natëꞌ? \p \v 37 Tꞌa tsanꞌñeen, tso juu: \p —Juu tsan na tꞌoon na ndyiaꞌ ro nchjii juu yo nquii tsan na tjon natëꞌ. \p Ndoꞌ tso Jesús nnon juu: \p —Mantyi ꞌuꞌ, cjaꞌ ndoꞌ majuuntyihanꞌ quitsaꞌ. \s Tja Jesús na mꞌaan Marta yo María \p \v 38 Vi jndë sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, tjantyichen jon yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Squehan ncüii tsjoon chjo yuu jon na mꞌaan ncüii tsanscu na jndyu Marta. Sintjooꞌ juu jon vaaꞌ juu. \v 39 Ndoꞌ mꞌaan tyje juu na jndyu María. Juu tsanscuꞌñeen tovaquityen juu ngiaaꞌ Jesús na indyii juu jñꞌoon na itsinin jon. \v 40 Majoꞌ Marta tavijndei juu yo tsꞌian. Joꞌ tatsindyooꞌhin nnon Jesús, tso juu: \p —Nndaꞌ ta, ¿Aa mandyiaꞌ na iꞌndyii tyjöhöꞌ ja na ninncö matsijñꞌönꞌ? Quitsuꞌ nnon juu na quitejndei juu ja. \p \v 41 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu, tso jon: \p —ꞌUꞌ ntyjë Marta, ꞌuꞌ jndye jñꞌoontiu mꞌanꞌ na itsiquijñꞌeenhanꞌ ꞌuꞌ. \v 42 Majoꞌ ninncüii vaa na icanhanꞌ na quitsꞌaa tsꞌan. Juu María jndë tjii juu nayaꞌñeen na njonntyichen tsixuanhanꞌ. Ndoꞌ min tyiꞌxeꞌquityjë naya ꞌnaanꞌ juu. \c 11 \s Itsiꞌman Jesús nchu vaa na nnanꞌnën nnon Tyoꞌtsꞌon \r (Mt 6:9-15; 7:7-11) \p \v 1 Ncüii jon tomꞌaan Jesús ncüii joo na itsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ vi na jndë sinin jon, ncuii nque nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tso juu nnon jon: \p —Ta, quitsiꞌmanꞌ ndë́ nchu vaa nnanꞌnë́n nnon Tyoꞌtsꞌon, chaꞌxjen nquii Juan totsiꞌman jon ndëë nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon. \p \v 2 Tꞌa Jesús, tso jon ndëëhan: \p —Xjen na conanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, quinduehoꞌ: \q ꞌUꞌ Tyë́ na mꞌanꞌ quiñoonꞌndue, quitsꞌaahanꞌ na jiꞌua condui xueꞌ. \q Quitsaꞌ na majndyentyichen nnꞌan ncyahan na ntcoꞌxenꞌhan ntyja na cotsamꞌanhan. \q \v 3 Ncyaꞌ ꞌnan na ntcüꞌá tyiꞌcüii xuee yu. \q \v 4 Ndoꞌ quitsitꞌman tsonꞌ jnan na nanꞌxuán ee mantyi conanꞌtꞌman nꞌö́n tsoñꞌen nnꞌan na conanꞌtjahin ndë́. \q Ndoꞌ xjen na ninꞌquityiiꞌ yutyia ngꞌee juu já, quitsiquindyaꞌ já na ntꞌuí quityquiiꞌhanꞌ. \p \v 5 Mantyi itso Jesús ndëëhan: \p —Cüa, nduë xe ncüiihoꞌ mꞌaan ncüii tsꞌan na ya jñꞌoon juu yo ꞌuꞌ, ndoꞌ xoncüe tsjon ncjaꞌ na mꞌaan juu na ntsuꞌ nnon juu: “Nndaꞌ ntyjë, quiteꞌjndeiꞌ chjo vi ndye tanꞌ tyooꞌ ja. \v 6 Ngꞌe ncüii tsꞌan na ya jñꞌoonhin yo ja jndë tyjeeꞌnon juu vꞌa na veꞌ ivenon ya juu. Ndoꞌ ja taꞌnan ꞌnan cuaa na nninncyaa na ntcüaꞌ juu.” \v 7 Xe na aa nndaꞌ vaa jñꞌoon na ntsuꞌ nnon tsanꞌñeen na mꞌaan juu quiiꞌ vaaꞌ juu, tyiꞌjndyaaꞌ ntsintcüeꞌ juu jñꞌoon nnonꞌ na ngitso juu: “Tyiꞌninꞌquinaquintyja ja, ee jndë iscuꞌtyën ꞌndyo vꞌa. Jndë mava cjooꞌ jndu ndoꞌ jndë conda ntsinda. Joꞌ jeꞌquindëë na ntejndei ꞌnan na macanꞌ.” \v 8 Ndoꞌ tsontyichen Jesús: \p —Quindyehoꞌ ntsjö ndëëhoꞌ, min xeꞌquinanquintyja juu na ntejndei juu ꞌuꞌ ngꞌe na ya jñꞌoonhin yo ꞌuꞌ, majoꞌ ngꞌe na tquen ya ꞌuꞌ na macanꞌhanꞌ, joꞌ na nnanquintyja juu na nninncyaa juu tsoñꞌen ꞌnan na icanhanꞌ ꞌuꞌ. \v 9 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, ndö vaa ꞌnan na matsjö ndëëhoꞌ: Quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ nninncyaa jon na ncyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ. Yo manchaꞌchen nꞌonhoꞌ quijntꞌuehoꞌ na tonnon jon, ndoꞌ ndijndaꞌhanꞌ. Maveꞌ na quiꞌmanhoꞌ, ya joꞌ nnaan chaꞌvijon ncüii ꞌndyo vꞌaa tondëëhoꞌ. \v 10 Ee minninchen tsꞌan na ican juu nnon Tyoꞌtsꞌon, ncyꞌoon juu cüentahanꞌ. Ndoꞌ nin juu na vaa na ntꞌue, minnchuchen nninjndaꞌhanꞌ. Ndoꞌ nin juu na itsicꞌuaa ꞌndyovꞌaa, mancüiixjen nnaanhanꞌ. \p \v 11 “Nin ncüiihoꞌ na mꞌaan jnda juu ndoꞌ xe na aa ntcan juu quitscaa nnonꞌ na ninjndoꞌ juu, ¿Aa nnincyaꞌ veꞌ quitsu nnon juu? \v 12 Oo xe na aa ntcan juu tsiꞌquitsjon nnonꞌ na ntquii juu, ¿Aa nninncyaꞌ veꞌ quitsjö nnon juu? ꞌOꞌ min tyiꞌxeꞌquintꞌahoꞌ na nndaꞌ. \v 13 Min na na tyia nnꞌan conduihoꞌ, majoꞌ covaaꞌ ya nꞌonhoꞌ na nninncyahoꞌ ꞌnan na ya ndëë ndahoꞌ. Majndeichen nquii Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, nninncyaa jon Espíritu Santo quiiꞌ nꞌonhoꞌ xjen na cotanhoꞌ nnon jon. \s Condue nnꞌan na itsixuan Jesús yutyia tque Beelzebú (Mt 12.22-30; Mr 3.20-27) \p \v 14 Ncüii jon tjiꞌ Jesús ncüii yutyia quiiꞌ tsꞌon tsꞌan na ndiquitsinin. Ndoꞌ vi na jndë jnduiꞌ juu yutyiaꞌñeen, tcoꞌ ya nndaꞌhanꞌ tsanꞌñeen, ya sinin juu. Ndoꞌ joo nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tëveeꞌ jndyi ngiohan na nndaꞌ vaa ꞌnan na sꞌaa Jesús. \v 15 Majoꞌ vendyehan jnduehan: \p “Tsanvaꞌ, veꞌ yo ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na tsixuan Beelzebú, nquii yutyia tque, joꞌ na condëë icüjiꞌ juu yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan.” \p \v 16 Majoꞌ ñꞌen minndyechen nanꞌñeen na jnanꞌjndaꞌhan ncüii jñꞌoon na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntyja nꞌonhan na ntsitjahin. Tanhan na quitsꞌaa jon ncüii jnꞌaan chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon incyaa najndei na condui jon. \v 17 Majoꞌ ntyjii Jesús nchu vaa na ndyiiꞌ nꞌonhan, joꞌ tso jon ndëëhan: \p “Xe mꞌaan ncüii gobiernon na cotꞌon nnꞌan ndyuaa naijon na icoꞌxen jon, jñꞌoon na mayuuꞌ ndyuiiꞌ ntyja na icoꞌxen jon. Taxeꞌquindëë na ntjontyichenhin. Ndoꞌ majoꞌntyi ntyja ꞌnaan nnꞌan ncüii vꞌaa, xe tyiꞌtjonꞌ conanꞌneinhan yo ntyjehin, conanꞌtyuiiꞌ nquehan. \v 18 Ndoꞌ majoꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ juu Satanás. Xe na aa icꞌon nquii juu ntyje yotyia juu quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ya joꞌ ¿Nchu ntsꞌaa juu na ntjontyichenhin ntyja na iquen juu xjen ꞌnaanꞌ juu quiiꞌ nꞌon nnꞌan? Nndaꞌ vaa matsjö ngꞌe conduehoꞌ na ja veꞌ yo ntyja ꞌnaanꞌ najndei na itsixuan juu Beelzebú, joꞌ na macüjiꞌ yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan. \v 19 Majoꞌ xe na aa mayuuꞌ na ntyja ꞌnaanꞌ najndei na tsixuan juu Beelzebú, joꞌ na macüjiꞌ yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ya joꞌ itsiquindyihanꞌ na mantyi nque ntyjehoꞌ cotjiꞌhan yotyiaꞌñeen quiiꞌ nꞌon nnꞌan yo maninjuu naijndei na tsixuan juu. Majoꞌ ngꞌe na tyiꞌyuuꞌ na nndaꞌ vaa ntyja ꞌnaan ntyjehoꞌ, joꞌ ntyja na nndaꞌ contꞌa nquehin icüjiꞌ jndyoyuhanꞌ na cochue nꞌonhoꞌ na cotjiꞌhoꞌ cüenta. \v 20 Ngꞌe na macüjiꞌ ja yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan yo najndei na condui nquii Tyoꞌtsꞌon, joꞌ itsiꞌmanhanꞌ na juu na icoꞌxen jon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan, jndë tyjeeꞌhanꞌ quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. \p \v 21 “Juu Satanás, itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ncüii tsꞌan na vaa najndei, majoꞌ ja condui tsꞌan na tꞌmanntyichen najndei. Mangiohoꞌ ncüii tsꞌan na min ntꞌö tsꞌian tyiaꞌ ꞌnaanꞌ, vaa naijndei na tsixuan juu. Ya jndyi iquen juu cüenta vaaꞌ juu. Taꞌnan ngenon ꞌnaanꞌ juu na min. \v 22 Majoꞌ xjen na aa ncüjeeꞌ ncüiichen tsꞌan na jndeintyichen, chichen nquii juu, ya joꞌ xeꞌquindëë ntsꞌa juu yo tsanꞌñeen. Tsoñꞌen ntꞌö tsꞌian na itsiqui tsꞌon juu, ncüjiꞌ tsanꞌñeenhanꞌ ndoꞌ ꞌnaanꞌ juu nninncyaa jonhanꞌ ndëë nnꞌan na conanꞌjon jñꞌoon yohin. \p \v 23 “Nin juu na tyiꞌcꞌoon ntyja njan, mꞌaan tsanꞌñeen nacjö, ndoꞌ nin juu na tyiꞌquitsitjon nnꞌan yo ja, itsintcüeꞌ juu nnꞌan na tyiꞌcantyja nꞌonhan ja. \s Na coꞌo ntcüeꞌ yotyia quityquiiꞌ tsꞌon tsꞌan \r (Mt 12:43-45) \p \v 24 “Ncüii cüii yutyia, xjen na jndë tjiꞌhanꞌhin quiiꞌ tsꞌon tsꞌan, veꞌ inannonto juu ndyuaa na taꞌnan ndaa, intꞌue juu yuu jon ngüajndyee juu. Ndoꞌ ngꞌe taꞌnan ntjii juu, itso juu: Jö ntcüꞌë quiiꞌ tsꞌon juu tsꞌan naijon na jntꞌui. \v 25 Majoꞌ ya na ngueeꞌ ntcüeꞌ juu joꞌ, ntjii juu quiiꞌ tsꞌon tsanꞌñeen chaꞌvijon ncüii vꞌaa na jndë ta ndoꞌ tijndaꞌ yahanꞌ. \v 26 Ndoꞌ na nndaꞌ, ncja juu na ndyochu juu mañoon ntyqueꞌ yotyia na viꞌntyichen, chichen juu. Joꞌ ncꞌoqueꞌhanꞌ quityquiiꞌ tsꞌon tsanꞌñeen ndoꞌ ncꞌonhan joꞌ. Ndoꞌ matsꞌiañꞌen jen vaantyichen na ntquenon tsanꞌñeen, chito na toquenon jndyee juu.” \s ꞌNan na nninncyaahanꞌ na mayuuꞌ na neiinꞌ tsꞌan \p \v 27 Xjen na itsinin Jesús jñꞌoonminꞌ, ncüii tsanscu na mꞌaan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, sue juu jndyeeꞌ, tso juu nnon Jesús: \p —Incyaa Tyoꞌtsꞌon na neiinꞌ juu tsꞌan na singui ꞌuꞌ ndo na siquiteiꞌ jon ꞌuꞌ. \p \v 28 Majoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo tsanscuꞌñeen, itso jon: \p —Juu jñꞌoon na tsuꞌ, min na mayuuꞌhanꞌ, majoꞌ joo nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ cotaꞌngueeꞌhinhanꞌ, conduihan nnꞌan na neinntyichen. \s Nnꞌan na tyia nnꞌanhin cotanhin na ndui ncüii jnꞌaan \r (Mt 12:38-42; Mr 8:12) \p \v 29 Ya na jndë tijndye nnꞌan tëncüii xiꞌjndio ngiaaꞌ Jesús, taꞌ jon sinin jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ jon, itso jon: \p —Nnꞌan na mꞌan neinhin, tyia jndyi nnꞌanhin. Joꞌ na jeꞌncya na njntyꞌiahan jnꞌaan na cotanhan. Xiaꞌntyi juu jnꞌaan na totsixuan Jonás, joꞌ na nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na njntyꞌiahan. \v 30 Ee nquii Jonásꞌñeen, totsixuan jon jnꞌaan ndëë nnꞌan tsjoon Nínive ngꞌe xuee na jndë ndye na tio quitscaa tꞌmanhin, joꞌ sinꞌman Tyoꞌtsꞌonhin. Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua jon tsꞌian nnꞌön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ntsixuan ja jnꞌaan ndëë nnꞌan na mꞌan naneinhin. \v 31 Nque nnꞌan na mꞌan nanein, ya na ngüentyja xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan, juu tsanscu na tocoxen jon nnꞌan ndyuaa tontyja na conduiꞌ ncjuu tsonjnꞌaan, ntcüi nndaꞌ jon, ndoꞌ mantyi joo nnꞌan na mꞌan nanein na ngovjehan, ntcüi nndaꞌhan juu xjenꞌñeen. Ndoꞌ juu tsanscuꞌñeen nntsꞌaa jon jnan nnꞌan na mꞌan nanein, ee min na tycya jndyi ndyuaa na jnan jon, majoꞌ ninꞌquindyii jon jñꞌoon na sinin Salomón yo na jndaꞌ xquen jon. Ndoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, ja na jndë tyjë quiiꞌtyquiiꞌ ntꞌanhoꞌ, tꞌmanntyichen condui ja, chichen nquii Salomón. Majoꞌ min tyiꞌninꞌquindyehoꞌ jñꞌoon na mancya. \v 32 Ndoꞌ mantyi juu xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan, nque nnꞌan tsjoon Nínive ntcüi nndaꞌhan. Ndoꞌ nntꞌahan jnan joo nnꞌan na mꞌan nanein. Ee juu xjen na toninncyaa Jonás jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan juu tsjoonꞌñeen, ntcüeꞌ nꞌonhan. Ndoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, ja na jndë tyjë quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, tꞌmanntyichen condui ja, chichen juu Jonás. Majoꞌ ꞌoꞌ min tyiꞌninꞌquintcüeꞌ nꞌonhoꞌ na condyehoꞌ jñꞌoon na mancya.” \s Tënnon tsꞌan conduihanꞌ chaꞌvijon chon lámpara \r (Mt 5:15; 6:22-23) \p \v 33 Ndoꞌ tsochen Jesús: “Jñꞌoon na mancya itsijonhan juuhanꞌ chaꞌvijon lámpara na itsixueehanꞌ chon tyquii vꞌaa. Majoꞌ taꞌnan tsꞌan na ntscüꞌa chon lámpara, ndoꞌ vi jndë joꞌ ntyiiꞌ juuhanꞌ naijon na ntyꞌiuuꞌ oo nacjeeꞌ ncüii istjö. Mancüiixjen ndye ntsintyja tsꞌanhanꞌ chaꞌ ntsixueehanꞌ ndëë nnꞌan na cotsaqueꞌ quiiꞌ vꞌaa. \v 34 Juu jñꞌoon na mayuuꞌ conduihanꞌ chaꞌvijon chon lámpara, ee incyaahanꞌ naxuee quiiꞌ tsonꞌ. Xe na aa mavaaꞌ tsonꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ, itsijonhanꞌ ꞌuꞌ chaꞌvijon tsꞌan na ya tënnon na quindë ya na tyincyooꞌ juu. Majoꞌ xe na aa tyiꞌninꞌcyonꞌ cüenta jñꞌoon na mayuuꞌ, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na viꞌ tënnon na ninvaañꞌenhin mꞌaan juu najaan. \v 35 Joꞌ quenꞌ cüenta jeꞌ na mandyiꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ, tyiꞌntsaꞌ na chaꞌvijon na nchjanꞌ na ncꞌoonꞌ tsonꞌ na tayuu jntꞌuehanꞌ. \v 36 Xe na aa quityquiiꞌ tsonꞌ jndë tooꞌchen jñꞌoon na mayuuꞌ na tyiꞌcocüji ꞌuꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ya joꞌ ninvaa quiiꞌ tsonꞌ ntsꞌaahanꞌ na itsixueehanꞌ chaꞌna itsixuee ncüii chon lámpara ndëë nnꞌan.” \s Itsityiaꞌ Jesús nnꞌan tmaanꞌ fariseos \r (Mt 23:1-36; Mr 12:38-40; Lc 20:45-47) \p \v 37 Vi na jndë sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, ncüii tsꞌan na conduihin ntyja ꞌnaanꞌ tmaanꞌ fariseos, tꞌman juuhin na cja jon vaaꞌ juu, chi ntcüaꞌ jon yohin. Ndoꞌ joꞌ tja jon, taqueeꞌ jon vaaꞌ tsanꞌñeen, tyecüendyuaahan mesa. \v 38 Majoꞌ juu fariseoꞌñeen xjen na tquen jon cüenta na tyiꞌquitsijñꞌoonꞌ Jesús costumbre na mman jon ntꞌö jon chaꞌxjen na contꞌa nanꞌñeen vitjachen na ntcüaꞌhan, tatëveeꞌ tsꞌon juu. \v 39 Ndoꞌ tso ta Jesús nnon juu: \p —ꞌOꞌ nnꞌan na conduihoꞌ tmaanꞌ fariseos, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌvijon tsꞌan na ya ya itsintjuꞌ juu naxenꞌ vaso yo ngio, majoꞌ quityquiiꞌhanꞌ ninvaa ji min jndyi. Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌhoꞌ. Ee tyquiiꞌ nꞌonhoꞌ tooꞌchenhanꞌ yo ꞌnan tyia, chaꞌnan na contyꞌueehoꞌ ꞌnan nnꞌan yo tsoñꞌen nnon natyia na contꞌahoꞌ. \v 40 ꞌOꞌ nanꞌ nquenhoꞌ. Mangiohoꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon sijndaꞌ jon ninvaa nacjooꞌ tsꞌan. Ngꞌe na nndaꞌ, ¿Aa tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ na mantyi nquii jon sijndaꞌ jon quiiꞌ tsꞌon tsꞌan? \v 41 Quindyehoꞌ na matsjö, quintꞌahoꞌ naya nnꞌan ꞌnan na min ndueehoꞌ, ya joꞌ ntsiꞌmanhanꞌ na conduihoꞌ na ntjuꞌ quiiꞌ nꞌonhoꞌ. \p \v 42 “ꞌOꞌ nnꞌan tmaanꞌ fariseos, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ, min jen conanꞌquindëhoꞌ na coninncyahoꞌ diezmo cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ata veꞌ tscojñon tsonjndya yo tscoja yo tsochen nnon tsco na cocüaꞌhoꞌ, majoꞌ tonnon nquii jon tacotaꞌngueeꞌhoꞌ ꞌnan na chuhanꞌ na quintꞌahoꞌ tondëë nnꞌan, min tyiꞌvengiohoꞌ jon. Nanꞌminꞌ icanhanꞌ na quinanꞌquindëhoꞌ, tsoñꞌen ꞌnanhoꞌ na min, min tyiꞌntsacüentyjeeꞌhoꞌ na coninncyahoꞌ diezmo cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. \p \v 43 “ꞌOꞌ nnꞌan na conduihoꞌ tmaanꞌ fariseos, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ ee joo silla na minntyjeeꞌ tyquiiꞌ ntꞌaanꞌon naijon na covendyuaa nnꞌan na tꞌman condui, joꞌ ninꞌcüendyuaahoꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntjiꞌ nnꞌan cüenta na tꞌman conduihoꞌ. Ndoꞌ mantyi ntꞌue jndyi nꞌonhoꞌ na nninncya nnꞌan tsꞌon ꞌoꞌ nata chaꞌ quitquen nnꞌan cüenta na njon jndyi conduihoꞌ. \p \v 44 “Viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ ee ve vaa na contꞌahoꞌ. Ee ntyja na cotsamꞌanhoꞌ, jndye nnꞌan ivjachuhanꞌ na minꞌchjo tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhan na tyiꞌya contꞌahan. Itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon ndiꞌntꞌua na tavityincyo ee juu xjen na ivenon tsꞌan ndoꞌ indui juuhanꞌ, tyiꞌquintjii juu na ndyiiꞌ ꞌnan töꞌhanꞌ.” \p \v 45 Ndoꞌ ncüii tsꞌan na itsiꞌman juu nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, tꞌa juu, tso juu nnon Jesús: \p —Nndaꞌ ta, na matsuꞌ jñꞌoonvaꞌ, mantyi itscüejnaanꞌhanꞌ já chaꞌxjen nque nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos. \p \v 46 Ndoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon nnon tsanꞌñeen, tso jon: \p —ꞌOꞌ na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, mantyi viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ, ee itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌvijon na cotyiohoꞌ xu nacjo nnꞌan na cotquenhoꞌ jñꞌoon na quinanꞌquindëhinhanꞌ. Ndoꞌ min na ndiquinanhinhanꞌ, majoꞌ ꞌoꞌ min veꞌ ncüii ndëë ndueehoꞌ tyiꞌxeꞌquityiꞌhoꞌ na ntejndeihoꞌhin. \p \v 47 “Viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ ee nque nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, conanꞌtycüiꞌhoꞌ joo ndiꞌntꞌua ꞌnaanhin chaꞌ quijntyꞌia nnꞌan na njon ngiohoꞌ ntꞌooꞌñeen. Ndoꞌ nque ndochihoꞌ na tomꞌan ndyu tivio, joohin jnanꞌcüjehan nanꞌñeen. \v 48 Ndoꞌ na nndaꞌ contꞌahoꞌ, cotjiꞌ jndyoyuhoꞌ na conanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaan natyiaꞌñeen na tontꞌa ndochihoꞌ. Ee joohan jnanꞌcüjehan nanꞌñeen, ndoꞌ ꞌoꞌ conanꞌyahoꞌ ndiꞌntꞌua ꞌnaanhan. \p \v 49 “Ngꞌe na nndaꞌ vaa, yo juu na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon na jndaꞌ xquen jon, itso jon: Njñön ja nnꞌan na nninncyahan jñꞌoon naya njan ndëë nnꞌan. Ndoꞌ mantyi njñön mañoon nnꞌan na conduihan nnꞌan na vejndyee ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian njan. Ñꞌen nanꞌñeen na nnanꞌcüje nnꞌanhin, ndoꞌ ñꞌenhan ntyꞌe nnꞌanhan. \v 50 Mangꞌe na nndaꞌ, nque nnꞌan na mꞌan naneinhan, joohan ndyionhan nꞌeon tsoñꞌen nnꞌan na tonanꞌcüje ndochihan na toninncya nanꞌñeen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Chojnanhan nꞌeon nanꞌñeen xjen na tyeꞌ tsonnangue ata xjen neinhin. \v 51 Juu jñꞌoonꞌñeen itꞌuiihanꞌhin xjen ntyja na tyioo neoonꞌ Abel na iscueeꞌ Caín juu ata matsꞌia na tyioo neoonꞌ nquii Zacarías, tsan na jnanꞌcueeꞌ nnꞌan tyquiiꞌ ntꞌan nnontyiu tꞌman yo ta vatsꞌon tꞌman. Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, nnꞌan na mꞌan naneinhan, minnchuchen ndyionñꞌenhan nꞌeon nanꞌñeen. \p \v 52 “ꞌOꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee juu jñꞌoon na ntsiquinaanhanꞌ na ngovaaꞌ nꞌon nnꞌan nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, ꞌoꞌ jndë tjiꞌ ndyaꞌhoꞌhanꞌ. Nquehoꞌ tyiꞌcjooꞌ nꞌonhoꞌ na nnanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndoꞌ joo nnꞌan na ninꞌcüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ, conanꞌntycüiiꞌhoꞌ na nnanꞌjonhan yohanꞌ. \p \v 53 Jndë na sinin Jesús jñꞌoonminꞌ ndëëhan, ya joꞌ nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés yo nnꞌan tmaanꞌ fariseoꞌñeen, taꞌhin na tonanꞌjaaꞌhan cjooꞌ jon. Jndye jñꞌoon na taꞌxeeꞌhan nnon jon. \v 54 Ee tojntꞌue nchu ya ntꞌahan chaꞌ quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌhin chaꞌ ndëë ntꞌuehan jon ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na sinin jon. \c 12 \s Itsiꞌman Jesús na tyiꞌncꞌön na ve vaa contꞌa \p \v 1 Viochen xjen na toninncyaa jon jñꞌoonminꞌ, jndye jndyi nnꞌan tatjonhan, ata totsaquiñjonhan ntyjehan na tyen mꞌanhan. Ndoꞌ taꞌ jon na itsinin jon ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yohin. Itso jon: \p —Quintꞌahoꞌ cüenta yo jñꞌoon na conanꞌman nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos, ee ve vaa na ndyiiꞌ nꞌonhan. Ndoꞌ joo jñꞌoonꞌñeen vjacyahanꞌ chaꞌna coviquindyiꞌ tsquentë quiiꞌ tsquen tyooꞌ. \v 2 Ee taꞌnan ncüii nnon ꞌnan na veꞌ ntyꞌiu na ntsꞌaa tsꞌanhanꞌ, tyiꞌjeꞌquindëë na ngitëꞌhanꞌ, mancüiixjen nditincyooꞌhanꞌ Ndoꞌ mantyi taꞌnan ncüii nnon na veꞌ ntyꞌiu na sꞌaa tsꞌanhanꞌ na tyiꞌxeꞌcüentyja na ntquen nnꞌan cüenta ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. \v 3 Veꞌ ngꞌe joꞌ, tsoñꞌen ꞌnan na jndë jnduehoꞌ natsjon, mancüiixjen nnintyincyooꞌhanꞌ naxuee. Ndoꞌ jñꞌoon na jndë jnanꞌnein ninmaanꞌhoꞌ tyquiiꞌ ntꞌaa na tëꞌ jndyuehanꞌ, minnchuchen jndei nnincꞌuaa jñꞌoonꞌñeen quityquiiꞌ nata. \s ¿Nin juu nanꞌxuan na cꞌön na ncyaa? \r (Mt 10:26-31) \p \v 4 “ꞌOꞌ ntyjë na ya jñꞌoonhoꞌ yo ja, matsjö ndëëhoꞌ tyiꞌncꞌonhoꞌ na ncyaahoꞌ joo nnꞌan na conanꞌcüjehan ntyjehan, majoꞌ ndë joꞌ, taꞌnan cüii nnon na nndëë ntꞌantyihan yohoꞌ. \v 5 Ja ntsiꞌman ndëëhoꞌ nin juu na cꞌonhoꞌ na ncyaahoꞌ: Cꞌonhoꞌ na ncyaahoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Ee vaa najndei jon na ncjuꞌ jon ꞌoꞌ quiiꞌ vꞌio xjen na jndë tjiꞌ jon juu na cotaꞌndoꞌhoꞌ nnon tsonnanguevahin. Mayuuꞌ, matsjö cꞌonhoꞌ na ncyaahoꞌ na tonnon nquii jon. \p \v 6 “ꞌOꞌ mangiohoꞌ na covijntꞌua ꞌon quintsa quijndë na ninve xoquituꞌ sꞌon ve. Min na tyiꞌnjon choꞌñeen, majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon tyiꞌcotsuuꞌ tsꞌon jon minꞌncüii joo oꞌ. \v 7 Majndeichen nquehoꞌ. Ntyjii jndaꞌ jon tsaꞌnndaꞌ sonquenhoꞌ. Mangꞌe joꞌ tyiꞌndyuehoꞌ, ee ꞌoꞌ njonntyichen conduihoꞌ na tonnon jon, chichen quintsa quijndë min na jndye oꞌ. \s Quitjiꞌ jndyoyu jaa ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo ndëë nnꞌan \r (Mt 10:32-33; 12:32; 10:19-20) \p \v 8 “Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na icüjiꞌ jndyoyu juu ntyja njan ndëë nnꞌan, mantyi ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, ncüjiꞌ jndyoyu ndëë ángeles cüentaaꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ juu tsanꞌñeen. \v 9 Majoꞌ juu tsꞌan na icüjihin ntyja njan tondëë nnꞌan, mantyi ndëë ángeles cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, ncüjiꞌ jndyoyu ja na tyiꞌcüajnꞌan juu tsanꞌñeen. \p \v 10 “Minninchen tsꞌan na itsinin ncüii jñꞌoon na itscüejnaanꞌhanꞌ ja na condui ja tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, ndëë ntsitꞌman tsꞌon jon juu tsanꞌñeen. Majoꞌ minꞌncya ro tsꞌan na itsinin juu na juu tsꞌian na matsꞌa, conduihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii yutyia, chito ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, tavi xuee na ntsitꞌman tsꞌon jonhin. \p \v 11 “Mancüii ntquen nnꞌan jñꞌoon nacjohoꞌ ndoꞌ ngochohan ꞌoꞌ ndëë nnꞌan quiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaan nnꞌan judíos, oo ndëë nque nnꞌan na conintque ndëëhoꞌ yo nanmꞌannꞌian na ndoxenhanhoꞌ. Majoꞌ ya na ndui na nndaꞌ, tyiꞌncꞌonhoꞌ jñꞌoontiu nin ꞌnan ntꞌahoꞌ oo nin jñꞌoon nnanꞌntcüeꞌhoꞌ, \v 12 Ee juu xjenꞌñeen nquii Espíritu Santo ntsiꞌman jon ndëëhoꞌ nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëëhan.” \s Tyiꞌntscjaaꞌ tsonꞌ ꞌnaanꞌ tyꞌiuꞌ \p \v 13 Xjenꞌñeen ncüii tsꞌan na mꞌaan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tso juu nnon Jesús: \p —Nndaꞌ ta, juu ꞌnan na jntyꞌii tsotyë na tsixuanhanꞌ cüenta, quitsuꞌ nnon xiöhöꞌ na nnincyaa juuhanꞌ nnön. \p \v 14 Joꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo juu, tso jon: \p —ꞌUꞌ ntyjë, chito condui ja jüe na ntcoꞌxën ja jñꞌoon ꞌnaanhoꞌ oo na nncꞌön ꞌnan na jntyꞌii tsotyehoꞌ ndueehoꞌ. \p \v 15 Ndoꞌ tso jon ndëë tsoñꞌen nnꞌan: \p —Quitquenhoꞌ cüenta na tyiꞌjen ntsꞌaahanꞌ ngiohoꞌ yo ꞌnan. Ee nndëë ntsꞌaahanꞌ na jndye ꞌnaanꞌ tsꞌan min, majoꞌ chito ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na ninncyaahanꞌ na mavio ncꞌoon juu. \p \v 16 Ya joꞌ sinin Jesús jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ. Tso jon: \p —Tomꞌaan ncüii tsantya na ya tyuaa ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ ya jndyi toveꞌ ntjonhanꞌ. \v 17 Sitiu jon quiiꞌ tsꞌon jon: “Nin ꞌnan chi ntsꞌa, ee tavi yuu ya na ntsivë ꞌnan na tueꞌ.” \v 18 Itsontyichen jon: Ndö vaa ntsꞌa, ntsityꞌui ndëꞌ njan naijon na coñjon ꞌnan na coveꞌ ndoꞌ ntsia mañoonhanꞌ na tꞌmanntyichen. Joꞌ ntsuë tsoñꞌen ꞌnan na tueꞌ yo tsochen ꞌnan mana chö. \v 19 Ndë joꞌ ntsjö ncö nnon ñuan njan: Jeꞌ yuuꞌ jeꞌ, jndye ꞌnan njan min na jndë sivë na ntejndeihanꞌ ja jndye chu. Naneinhin ngüajndyëë chjo, ntcüꞌa ndoꞌ ncꞌua. Ncꞌön na neiinꞌ tsꞌön. \v 20 Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon itso jon nnon juu: Tsanꞌ ꞌuꞌ, tsjonvahin ncüꞌioꞌ, ya joꞌ tsoñꞌen ꞌnan na jndë sijndaꞌ, ¿Nin tsꞌan ntꞌö ntjohanꞌ? \v 21 Tsontyichen Jesús: “Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ na ntjon tsꞌan na itsue juu ꞌnan cüentaaꞌ nquii juu, majoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, jñenꞌ jndyihin.” \s Ivantyjeeꞌ Tyoꞌtsꞌon nnꞌan cüentaaꞌ jon \r (Mt 6:25-34) \p \v 22 Ndoꞌ tso Jesús ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon: \p —Mangꞌe na nndaꞌ vaa, ndö jñꞌoon matsjö ndëëhoꞌ: Taji ncꞌonhoꞌ na ji mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ vaa na mꞌanhoꞌ nnon tsonnangueva, na nin ꞌnan ntcüaꞌhoꞌ, ndoꞌ yuu nnan ndiaa na ntcüehoꞌ. \v 23 Ee ntyjii Tyoꞌtsꞌon na juu na na vja na cotaꞌndoꞌhoꞌ, njonntyichenhanꞌ, chichen joo ꞌnan na icanhanꞌ ꞌoꞌ na ntcüaꞌhoꞌ. Ndoꞌ mantyi njonntyichen juu siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ, chichen ndiaa na icanhanꞌ ꞌoꞌ na ntcüehoꞌ. \v 24 Quitquenhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaan quindyaa, joo oꞌ min tyiꞌquinon oꞌ, min tyiꞌquityje oꞌ, min taꞌnan ntꞌaa oꞌ, min ndëꞌ na coñjon ntquen taꞌnan, majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon itixeeꞌ jon oꞌ. Ndoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, njonntyichen ꞌoꞌ nchjii jon, chichen quindyaahinꞌ. \v 25 ¿Nin ncüii ꞌoꞌ na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoontiu na mꞌaanꞌ tsonꞌ nndëë ntsaꞌ na nditco min veꞌ chjoviꞌ xeechuꞌ ꞌnanꞌ? \v 26 Majoꞌ ngꞌe na xeꞌquindëë ntꞌahoꞌ nanꞌvaꞌ na chjontyichenhanꞌ, ya joꞌ veꞌ jnꞌaan na jndye jndyi jñꞌoontiu mꞌanhoꞌ ntyja ꞌnaan tsochen nanꞌminꞌ na majndeichen tyiꞌjeꞌquindëë nntꞌa nquehoꞌhanꞌ. \p \v 27 “Quitquenhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaan ntjaaꞌ jndëë. Tyiꞌcontꞌahanꞌ tsꞌian, min tyiꞌnanꞌyahanꞌ ndiaa na ntcüehanꞌ. Majoꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, nquii rey Salomón, min na taquintyja na tyahin, taꞌnan tuen ndiaaꞌ jon na nancooꞌhanꞌ chaꞌna nancooꞌ joo ntjaaꞌ jndëë. \v 28 Xe ngꞌe na nndaꞌ itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon, na nancooꞌ ntjaaꞌ jndëë na tyiꞌviooꞌhanꞌ, nanein minhanꞌ ndoꞌ ꞌio cha jndë ntcohanꞌ quiiꞌ tonꞌ, majndeichen nchjii jon nchu vaa ndui na ntcüehoꞌ ndiaa, ꞌoꞌ na chjo jndyi na vantyja nꞌonhoꞌ jon. \v 29 Ngꞌe joꞌ, tyiꞌji jndye na ncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na ninquiiꞌchen nin ꞌnan na ntcüaꞌhoꞌ yo ꞌnan na ntcüehoꞌ. Taninncyahoꞌ na nchje nanꞌminꞌ ꞌoꞌ. \v 30 Ee nque nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan nacje ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ninnquiiꞌchen nanꞌminꞌ cojntꞌuehan. Majoꞌ nquii Tyëhöꞌ Tyoꞌtsꞌon nchjii jon na tsoñꞌen nanꞌminꞌ itsitjahanꞌ ꞌoꞌ. \v 31 Majoꞌ juu ꞌnan na vejndyee na cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ, quijntꞌuehoꞌ na nquii jon coꞌxen jon ꞌoꞌ, ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌminꞌ na itsitjahanꞌ ꞌoꞌ, nninncyaa jonhanꞌ. \s Naya ꞌnaanꞌ tsꞌan na nnguaa quiñoonꞌndue \r (Mt 6:19-21) \p \v 32 “ꞌOꞌ nnꞌan tmaanꞌ chjo cüenta ja, tyiꞌndyuehoꞌ, ee nquii Tyehoꞌ neiinꞌ jon na ninncyaa jon na nnanꞌjonhoꞌ juu na icoꞌxen jon. \v 33 Quindëëhoꞌ ꞌnaanhoꞌ na min ndoꞌ sꞌon na ncyꞌonhoꞌ cüenta, ncyahoꞌhanꞌ ndëë naninñenꞌ. Xee na aa ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, nninncyaa jon na mañoon nnon naya na tyiꞌjeꞌcüiꞌndaaꞌhanꞌ. Juuhanꞌ tsiꞌxuanhanꞌ ꞌnan na mꞌaan ndoꞌ mꞌaanhanꞌ quiñoonꞌndue naijon na jeꞌcueeꞌ tsanchꞌuee, min tyiꞌjeꞌquinanꞌndaaꞌ quindiuhanꞌ. \v 34 Ee naijon na conavehoꞌ naya ꞌnaanhoꞌ na njonhanꞌ, joꞌ vijon mꞌaan na ndyiiꞌ nꞌonhoꞌ.” \s Icanhanꞌ na cꞌön cjëhë \p \v 35 Ya joꞌ sinin Jesús nchu vaa nguaa xjen na nndyo nndaꞌ jon. Tso jon: “Cꞌon cjehoꞌ na cominndooꞌhoꞌ ja, chaꞌvijon mꞌaan cje tsꞌan na cüe juu ndiaa. Cꞌonhoꞌ chaꞌvijon joo moso na ninnquiiꞌchen xuee chon lámpara ꞌnaanhan. \v 36 Covendooꞌhan juu patrón ꞌnaanhan na nndyo ntcüeꞌ jon na tja jon naijon na toco tsꞌan. Juu xjen ya na ntsicꞌuaa jon ꞌndyo vaaꞌ jon, mamꞌan cje nanꞌñeen na nnanꞌquinaanhan na ngüenon jon. \v 37 Tꞌman naya ꞌnaan joo mosoꞌñeen xe juu xjen na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon ndoꞌ ntjii jon na ya cüenta contꞌahan. Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, ntsijndaꞌ jon ndoꞌ ntsijñꞌoonꞌ jon na ntcüaꞌhan. Ntsꞌaa jon na ngüendyuaahan mesa, ndoꞌ nquii jon ntyeꞌntjon jon ndëëhan. \v 38 Tanin min xe na aa ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon xoncüe tsjon oo min xe na aa ncüjeeꞌ jon na vanco ndoꞌ ntjii jon na mꞌan cjehan, tꞌman vaa na nninncyaahanꞌ na neinhan. \v 39 Ndoꞌ cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonva, juu tsꞌan na conintque vꞌaa, xe na aa ntyjii jon yuu xjen na ncüjeeꞌ tsanchꞌuee, ya joꞌ ncꞌoon cje jon ndoꞌ min tyiꞌxeꞌncyaa jon na ngaqueeꞌ tsanꞌñeen vaaꞌ jon. \v 40 Mantyi ꞌoꞌ cꞌon cjehoꞌ, ee ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, majuuto xjen na tyiꞌquinanꞌtiuhoꞌ na ncüjë ntcüꞌë. Majuuto xjenꞌñeen ncüjë nntꞌa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.” \s Moso na itsiquindë yo moso na tyiꞌtsiquindë \r (Mt 24:45-51) \p \v 41 Taxeeꞌ Pedro nnon Jesús, tso juu: \p —Nndaꞌ ta, juu jñꞌoonvaꞌ na tyiꞌquitsuꞌ nquiiꞌhanꞌ, ¿Aa xiaꞌntyi ndë́ já na matsininꞌhanꞌ, oo aa mantyi ndëë tsoñꞌen nnꞌan? \p \v 42 Tꞌa ta Jesús, itso jon: \p —Minninchen tsꞌan na conduihin chaꞌna mosotque, quindyii juu jñꞌoonva. Ee juu mosotqueꞌñeen, xoncüeeꞌ tsꞌon jon ndoꞌ jndaꞌ xquen jon. Joꞌ na ncꞌua patrón tsꞌian nnon jon na nditquehin ndëë tsoñꞌen ntyje moso jon na ntcoꞌxen jon tsoñꞌenhin, ndoꞌ na ꞌio ꞌio nninncyaa jon ꞌnan na ntcüaꞌhan. \v 43 Tꞌman naya ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen vaa, xe juu xjen na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ patrónꞌñeen ndoꞌ ntjii jonhin na itsiquindë juu chaꞌxjen na sijndaꞌ nquii jon. \v 44 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, ntꞌö tsanꞌñeen nninncyaa patrón tsoñꞌen ꞌnaanꞌ jon na min na cüantyjeeꞌ juuhanꞌ. \v 45 Majoꞌ juu mosotqueꞌñeen xe na aa ntsitiu juu: Juu patrón njan, tyiꞌxeꞌcüjeeꞌ tyuaaꞌ jon. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa na ndyiiꞌ tsꞌon juu, joꞌ ngitaꞌ juu na ncüjaꞌ juu minꞌndyechen ntyje moso juu nannon ndoꞌ nanntcu. Ndoꞌ ntcüaꞌ quitscu juu ndoꞌ ncꞌu juu ndoꞌ nndyi juu. \v 46 Ndoꞌ na nndaꞌ, juu xuee na tyiꞌcꞌoon cje juu ndoꞌ xjen na tyiꞌquen juu cüenta, ncüjeeꞌ ntcüeꞌ nquii patrón ꞌnaanꞌ juu. Jnaanꞌ joꞌ, ji vaa jndyi na ngichuꞌ tsanꞌñeen ata ntscueeꞌhanꞌhin, ndë joꞌ ncjuꞌ patrónhin naijon na mꞌan nnꞌan na tyiꞌcantyja nꞌon Tyoꞌtsꞌon. \p \v 47 “Majoꞌ juu moso na ntyjii nin ꞌnan na ntꞌue tsꞌon patrón ꞌnaanꞌ na quitsꞌaa, majoꞌ tyiꞌquitsicjehin min tyiꞌcüangueeꞌ juu ꞌnan na ntꞌue tsꞌon tsanꞌñeen, ngichuꞌ jndyi juu. \v 48 Majoꞌ ncüii moso na tyiꞌcovaaꞌ tsꞌon juu yo ꞌnan na itsꞌaa, ndoꞌ itsꞌaa juu ꞌnan na tsixuan juu na ngichuꞌ, mancüiixjen ngichuꞌ tsanꞌñeen, veꞌ tyiꞌcueeꞌchen. Majoꞌ minninchen tsꞌan na jndye ivaaꞌ tsꞌon, mantyi jndye ntcan Tyoꞌtsꞌon na quitsiquindë juu. Ee juu tsꞌan na jen ntyja nꞌon nnꞌan, matꞌmanntyichen ntcanhanꞌ na quitsꞌaa tsanꞌñeen.” \s Icꞌonhanꞌ nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús \r (Mt 10:34-36) \p \v 49 Tsochen Jesús: “Ja jndë jndyö tsonnangue na ntscüꞌa chon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan. Yo ninvaa ñuan njan ntꞌue tsꞌön na jndë tꞌahanꞌ. \v 50 Vaa ncüii naijndeiꞌhanꞌ na ngenön naviꞌ tꞌman na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntscueeꞌhanꞌ ja. Ndoꞌ inchjehanꞌ ja ata ngueeꞌ xjen na ntsiquindëñꞌenhanꞌ juuhanꞌ. \v 51 ¿Aa conanꞌtiuhoꞌ na jndyö tsonnangue na ntsꞌa na nntjo ya nnꞌan yo ntyjehan? Min chito juu tsꞌian na jndyö. Ja jndyö na ncꞌonhanꞌ nnꞌan yo ntyjehan. \v 52 Nanein na tonnonchen, ncꞌon ꞌon nnꞌan na ncüii vꞌaa, ndyehan ncꞌonhan nacjo ve nanꞌñeen, ndoꞌ ve nanꞌñeen ncꞌonhan nacjo ndye ntyjehan nanꞌñeen. \v 53 Nquii tye tsꞌan vja jon nacjooꞌ tsansꞌa jnda jon, ndoꞌ juu juu vja juu nacjooꞌ jon. Mantyi nquii ndyee yuscu ncꞌoon jon nacjooꞌ jnda jon na yuscu, ndoꞌ ncꞌoon tsanꞌñeen nacjooꞌ jon. Ndoꞌ ncja jon nacjooꞌ tsanitsaaꞌ jon, ndoꞌ ncꞌoon tsanꞌñeen nacjooꞌ jon.” \s Jnꞌaan na nnanꞌmanhanꞌ ꞌnan na nndui \r (Mt 16:1-4; Mr 8:11-13) \p \v 54 Ndoꞌ tso Jesús ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin: \p —Xjen na cojntyꞌiahoꞌ ntyja chincyu tontyja na vacue ndoꞌcüjioonꞌ, quintyjachen conduehoꞌ na nnguaꞌ, ndoꞌ mayuuꞌ itsꞌaahanꞌ na nndaꞌ. \v 55 Ndoꞌ xjen na cojntyꞌiahoꞌ na nnan jndye tontyja na conduiꞌ ncjuu tsonjnꞌaan, conduehoꞌ: Nanein jminꞌ ntsꞌaahanꞌ, ndoꞌ mayuuꞌ itsꞌaahanꞌ na nndaꞌ. \v 56 ꞌOꞌ nnꞌan na ve vaa na contꞌahoꞌ, jndaꞌ jndyi nquenhoꞌ na covaaꞌ nꞌonhoꞌ ꞌnan na covejndyo na itsꞌaahanꞌ nnon tsonnangue yo tsjöꞌndue. Ndoꞌ na nndaꞌ, ¿Ndu na ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na matsꞌa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ ngueemin?” \s Quintjo ya ngiö yo nnꞌan na tyiꞌquijndooꞌhin jaa \p \v 57 Ndoꞌ sininntyichen Jesús ndëëhan, itso jon: “Joo ꞌnan na covitincyo ntyja njan, ¿Ndu na conanꞌqueꞌ nꞌonhoꞌ na ntjiꞌhoꞌ cüenta nin ꞌnan itsiꞌmanhanꞌ? \v 58 Ya na vaa jñꞌoon na itꞌuiihanꞌ ꞌuꞌ na covancüihoꞌ nnon ta tsanmꞌaantsꞌian yo tsꞌan na matsitja ꞌuꞌ, ndö vaa quitsaꞌ. Viochen xjen na vjaꞌ nato yohin, cjooꞌ tsonꞌ na cüanꞌ yahin, chaꞌ tyiꞌntsꞌaahanꞌ na jaaꞌ jndyi ntꞌuii jñꞌoonꞌñeen ꞌuꞌ tonnon jüe. Ndoꞌ juu jon nninncyaa jon ꞌuꞌ nduee cominsión. Ndoꞌ joo nanꞌñeen ntyiꞌhan ꞌuꞌ vancjo. \v 59 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö taxeꞌquinduiꞌ joꞌ ata jndë tyionꞌñꞌenꞌ na matsitja ꞌuꞌ.” \c 13 \s Xe tyiꞌntcüeꞌ nnꞌön, ngitsu jaa \p \v 1 Juu xjenꞌñeen sque vendye nnꞌan na mꞌaan Jesús na jnduehan nnon jon nchu vaa na sꞌaa Pilato. Yo jñꞌoonꞌ tsanꞌñeen jnanꞌcüje sondaro ꞌnaanꞌ jon vendye nnꞌan ndyuaa Galilea quiiꞌ vatsꞌon tꞌman. Ndoꞌ nque sondaroꞌñeen jnanꞌtjonꞌhan nꞌeon nanꞌñeen yo nꞌeon quiooꞌ na jnanꞌcüje nanꞌñeen na tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. \p \v 2 Tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon: “Nanꞌñeen jeꞌ, ¿Aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na nndaꞌ vaa na tquenonhan ee na tꞌmanntyi jnanhan vaa, chintyi tsoñꞌen nnꞌan ndyuaahan? \v 3 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minꞌchjo chitojoꞌ. Ee mantyi ꞌoꞌ xe na aa tyiꞌntcüeꞌ nꞌonhoꞌ jnanhoꞌ, manndaꞌ itsijonhanꞌ na ngitsu tsoñꞌenhoꞌ chaꞌxjen na tquenon nanꞌñeen. \v 4 Ndoꞌ mantyi juu vꞌaandye na toventyjeeꞌhanꞌ ndyo pila Siloé tsjoon Jerusalén na iscueeꞌhanꞌ quinꞌon nchoꞌndye nnꞌan xjen na tyioohanꞌ nacjohan, ¿Aa cotjiꞌ ꞌoꞌ cüenta na tꞌmanntyi tonanꞌtjahan, chintyi tsoñꞌen ntyjehan nnꞌan na mꞌan tsjoonꞌñeen? \v 5 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minꞌchjo chitojoꞌ. Ndoꞌ mantyi nquehoꞌ, xe na aa tyiꞌntcüeꞌ nꞌonhoꞌ jnanhoꞌ, manndaꞌ itsijonhanꞌ na ngitsu tsoñꞌenhoꞌ chaꞌxjen na tquenon joo nanꞌñeen.” \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌoon higuera na tatë itsꞌaahanꞌ \p \v 6 Ndö vaa jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ na sinin Jesús. Juuhanꞌ siꞌmanhanꞌ na icanhanꞌ na quintcüeꞌ nꞌon nnꞌan. Itso jon: \p —Tomꞌaan ncüii tsꞌan, tominntyjeeꞌ ncüii tsꞌoon higuera quityquiiꞌ ntjon ꞌnaanꞌ juu. Ndoꞌ tequintꞌue tsanꞌñeen të juu tsꞌoonꞌñeen, majoꞌ tatë ntjii jonhanꞌ. \v 7 Joꞌ tso jon nnon tsꞌan na ivantyjeeꞌ juu ntjonꞌñeen: Quenꞌ cüenta nanein jndë ndye chu na mandyöquintꞌuë të tsꞌoon higuerava, majoꞌ tatë contjihanꞌ. Cüa, cꞌuaꞌhanꞌ, veꞌ jnꞌaan na itsityenhanꞌ tyuaa. \v 8 Majoꞌ juu tsan na ivantyjeeꞌ tyuaaꞌñeen, tꞌa juu ꞌndyo jon, tso juu: Nndaꞌ ta, quiꞌndyiꞌ yaꞌhanꞌ chuva ata na jndë jñꞌën xiꞌjndio ngꞌeehanꞌ ndoꞌ ndyiön tsꞌotoꞌhanꞌ. \v 9 Xe na aa ntsꞌaahanꞌ të chuncyꞌönhöꞌ, ya, majoꞌ xe aa taꞌnan, yajoꞌ yuuꞌ jeꞌ, ncꞌuaꞌhanꞌ.” \s Sinꞌman Jesús tsanscu na siquixꞌen jndyevꞌii naxenꞌ \p \v 10 Ncüii xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos, taqueeꞌ Jesús vatsꞌon ꞌnan nanꞌñeen, siꞌman jon ndëë nnꞌan. \v 11 Ndoꞌ joꞌ tomꞌaan ncüii tsanscu na jndë nginꞌon nchoꞌndye chu na tyꞌoon jndyevꞌiihin, ata siquixꞌenhanꞌ naxenꞌ juu. Jen ntyja tovaca juu, ndiquindëë ntsindiuuhin. \v 12 Ndoꞌ ya na jndyiaaꞌ Jesús tsanꞌñeen, tꞌman jonhin, tso jon nnon juu: \p —ꞌUꞌ nan, jndë jnꞌmanꞌ tycu na maquenoonꞌ. \p \v 13 Ndoꞌ tyio jon ntꞌö jon nacjooꞌ juu ndoꞌ maquintyjachen tcoꞌyuhanꞌ naxenꞌ juu. Tyeꞌ totsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. \v 14 Majoꞌ nquii tsꞌan na conintquehin juu vatsꞌonꞌñeen, sivꞌii jon na sinꞌman Jesús juu tsanscuꞌñeen juu xuee na cotaꞌjndyeehan. Joꞌ tso jon ndëë nnꞌan na mꞌan joꞌ: \p —Mꞌaan yon xuee na coꞌxenhanꞌ na quintꞌahoꞌ tsꞌian. Ngueeminꞌ ncyohoꞌ na nnꞌmanhoꞌ, chito juu xuee na cotaꞌjndyëëhë. \p \v 15 Ndoꞌ tso Jesús nnon tsanꞌñeen: \p —ꞌOꞌ nnꞌan na ve vaa na contꞌahoꞌ, juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, ꞌoꞌ mancüiixjen conanꞌquinanꞌhoꞌ juu toro oo snon njnuenꞌhoꞌ naijon na tyen choꞌñeen na icüaꞌ oꞌ ndoꞌ na ntsananꞌcꞌuhoꞌ ndaa oꞌ. ¿Aa tyiꞌyuuꞌ na nndaꞌ? \v 16 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa na contꞌahoꞌ, juu tsanscuvaꞌ na conduihin tsjan Abraham na jndyocahanꞌ, na jndë quinꞌon nchoꞌndye chu na itsꞌaaviꞌ Satanás jon, chuhanꞌ na quindyaahin yo ꞌnan na iquenon jon min na juu xuee na cotaꞌjndyëëhë. \p \v 17 Xjen na sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, nque nnꞌan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan jon, tsoñꞌenhan sꞌaahanꞌ na tyia jndyi ngiohan. Majoꞌ nque nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, na jntyꞌiahan tsoñꞌen tsꞌian na njon na totsꞌaa jon, tyincyaahanꞌ na nein jndyihan. \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ntquen mostaza \r (Mt 13:31-32; Mr 4:30-32) \p \v 18 Jndë joꞌ tsontyichen Jesús ndëëhan: “Juu na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhan, ¿Nin ncüii nnon na itsijonhanꞌ juuhanꞌ? Ndoꞌ ¿Nin ꞌnan na ntsijönꞌ na ntsiꞌmanhanꞌ nchu vaa na vavitꞌman juu na icoꞌxen jon nnꞌan? \v 19 Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna ntquen mostaza na juuhanꞌ quijndëviꞌhanꞌ. Juu nanꞌñeen jnonꞌ tsꞌanhanꞌ quiiꞌ ntjon ꞌnaanꞌ juu. Jndë na tꞌonhanꞌ, cje ro tëvindyehanꞌ, tꞌman tsꞌoon sꞌaahanꞌ ata tonanꞌya quintsahinꞌ ntycya oꞌ xquen juu tsꞌoonꞌñeen.” \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsquentë \r (Mt 13:33) \p \v 20 Ndoꞌ tsontyichen Jesús: “¿Nin ncüiichen ꞌnan ntsijönꞌ ja juu na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan? \v 21 Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna tsquentë na tijntꞌue ncüii tsanscu na sitjonꞌ jonhanꞌ quiityquiiꞌ ndye stotsuaꞌ jndë tyooꞌ. Ndoꞌ juu tsquentëꞌñeen siquindëhanꞌ ninvaa tsquen tyooꞌñeen.” \s Quitsacꞌë ꞌndyo vꞌaa na quintu \r (Mt 7:13-14, 21-23) \p \v 22 Xjen na toquiñjon Jesús nato na vja jon Jerusalén, tacüenon jon njoon tꞌman yo njoon quijndë. Ndoꞌ totsiꞌman jon ndëë nnꞌan njoonꞌñeen. \v 23 Ndoꞌ taxeeꞌ ncüii tsꞌan nnon jon, tso juu: \p —Nndaꞌ ta, ¿Aa tyiꞌjndye nnꞌan na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhan? \p \v 24 Tꞌa jon, tso jon nnon tsanꞌñeen: \p —Juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ꞌndyo vꞌaa quintuviꞌ. Quinanꞌchonhoꞌ na nanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ chaꞌxjen itsichon tsꞌan na nguenon juu ꞌndyo vꞌaaꞌñeen. Ngꞌe matsjö ndëëhoꞌ, jndye nnꞌan nnanꞌchonhan na nnanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, majoꞌ tyiꞌjeꞌquinanꞌxuanhan na ndëë ntꞌahinhanꞌ. \v 25 Ee nquii tsꞌan na conintque quiiꞌ juu vꞌaaꞌñeen, vi na jndë jnanquintyja jon mesa ndoꞌ ntscuꞌtyen jon ꞌndyo vꞌaa, yajoꞌ ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ chꞌen, ngitaꞌhoꞌ na nnanꞌcꞌuaahoꞌ ꞌndyo juu vꞌaaꞌñeen. Nnduehoꞌ: “Nndaꞌ ta, quitsiquinanꞌ ꞌndyo vꞌaa na ngüenö́n.” Majoꞌ ntsintcüeꞌ jon jñꞌoon ndëëhoꞌ, ngitso jon: “Tyiꞌcüajnꞌan ja ꞌoꞌ, min tyiꞌquintji yuu jon jnanhoꞌ.” \v 26 Joꞌ ngitaꞌhoꞌ na nnduehoꞌ nnon jon: Já tovendyuá mesa na tocüꞌá yo ꞌuꞌ, ndoꞌ totsiꞌmanꞌ ndë́ xjen na tyjeꞌ tsjö́n. \v 27 Majoꞌ ntsintcüeꞌ jon jñꞌoon ndëëhoꞌ: “Jndë tsjö ndëëhoꞌ na tyiꞌcüajnꞌan ꞌoꞌ min tyiꞌquintji yuu jon jnanhoꞌ. Quenaanhoꞌ ntjoohin, tsoñꞌenhoꞌ na contꞌahoꞌ ꞌnantyia.” \v 28 Ngüentyja xjen na njntyꞌiahoꞌ nquii Abraham yo Isaac yo Jacob yo ninꞌtsoñꞌen nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa na mꞌanhan naijon na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ juu xjen na njntyꞌiahoꞌ na nndaꞌ, ndoꞌ nquehoꞌ jndë jntyꞌiihanꞌ ꞌoꞌ chꞌen, yajoꞌ ncꞌonhoꞌ na nnanꞌxuaahoꞌ na itsiꞌndaaꞌhanꞌ ngiohoꞌ, ndoꞌ ntcüaꞌhoꞌ ndiꞌnꞌonhoꞌ na quindyaꞌ jndyi ngiohoꞌ. \v 29 Majoꞌ ntsque nnꞌan na nnan ninvaa tsonnangue. Nanꞌñeen ncꞌonhan na neinhan na ngatjonhan naijon na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon. \v 30 Quitquenhoꞌ cüenta, nnꞌan na mꞌan nanein na cotjiꞌhoꞌ cüenta na tyiꞌnjon conduihin, joohan ntcoꞌhanꞌhin na tonnon. Majoꞌ joo nnꞌan na mꞌan nanein na cotjiꞌ nquehoꞌ cüenta na njon jndyi conduihin, majoꞌ ngüentyja xjen na ncjuꞌcjehanꞌhin. \s Itꞌioo Jesús ntyja ꞌnaan nnꞌan Jerusalén \r (Mt 23:37-39) \p \v 31 Majuuto xjenꞌñeen, squenon minndye nnꞌan tmaanꞌ fariseos na mꞌaan Jesús, jnduehan nnon jon: \p —Yantyi na quinduiꞌ ntjoohin, cjaꞌ ncüiichen joo ee ninꞌquitscueeꞌ Herodes ꞌuꞌ. \p \v 32 Tꞌa Jesús, itso jon ndëëhan: \p —Juu tsanꞌñeen itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tyondye. Cüa, cꞌohoꞌ, quinduehoꞌ nnon jon: “Nanein na tonnonchen macüjintyë yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ matsinꞌman jahin ntycu na coquenonhan ndoꞌ tajndye vitja na ntsiquindëë juu tsꞌian na matsixuan.” \v 33 Majoꞌ juu nato na ñjön xeevahin, ꞌio ndoꞌ cha, icanhanꞌ na ncjö na tonnonchen, ee xiaꞌntyi Jerusalén chuhanꞌ na ngueꞌ tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa. \p \v 34 “ꞌOꞌ nnꞌan Jerusalén, ꞌoꞌ na conanꞌcüjehoꞌ nnꞌan na coninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa, ndoꞌ cotuenꞌhoꞌ ntjöꞌ nque nnꞌan na ijñon jonhan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ yo jñꞌoonꞌ jon. Majndye jnda tontyja tsꞌön na ntsincüi ꞌoꞌ na ncꞌonhoꞌ ntyja njan, chaꞌxjen juu quitsjon xque itsincüi oꞌ ntsinda oꞌ quiiꞌ tsë ntsquii oꞌ, majoꞌ oꞌ tyiꞌquintꞌue nꞌonhoꞌ. \v 35 Quitquenhoꞌ cüenta, taxeꞌcüantyjeeꞌntyi Tyoꞌtsꞌon tsjoonhoꞌ. Matsjö na tajeꞌquijntyꞌiantyichen ꞌoꞌ ja ata juu xjen na ngüentyja xuee na nnduehoꞌ: “Quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nquii juu na ndyo juu yo xueeꞌ nquii jon.” \c 14 \s Cüiichen jon sinꞌman Jesús tsꞌan juu xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan \p \v 1 Ncüii jon ncüii tsꞌan na conintquehin quiiꞌ tmaanꞌ nnꞌan na conduihan fariseos, tso juu nnon Jesús na ngacüaꞌ jon vaaꞌ juu, ndoꞌ juu xueeꞌñeen xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan yajoꞌ. Joo nanꞌñeen totquenchenhan cüenta xe na aa vaa nchu ntsꞌaa Jesús na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ na ndëë ntꞌuehanhin. \v 2 Ndoꞌ joꞌ na tonnon jon tecüentyjeeꞌ ncüii tsanviiꞌ na ñjon juu ntcooꞌ. \v 3 Ndoꞌ taxeeꞌ jon ndëë nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, yo joo nnꞌan fariseosꞌñeen: \p —¿Aa chuhanꞌ na ntsinꞌman tsꞌan tsanviiꞌ juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, oo aa tyiꞌquichuhanꞌ? \p \v 4 Majoꞌ joohan tatꞌahan. Joꞌ tyꞌoon jon cüenta juu tsanviiꞌñeen, sinꞌman jonhin, jndë joꞌ tso jon nnon juu ya cja ntcüeꞌ juu vaaꞌ juu. \v 5 Ndoꞌ mantyi sinin jon ndëë joo fariseosꞌñeen: \p —Juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, xe na aa mꞌaan ncüii ꞌoꞌ na ngioo jnda juu oo toro tsjuenꞌ juu quityquiiꞌ tsuiꞌ na njoon, ninꞌñoonꞌ ntsicje ꞌuꞌ na ncüjiꞌ juu yuꞌñeen oo choꞌñeen. ¿Aa tyiꞌyuuꞌ na nndaꞌ? \p \v 6 Majoꞌ joo nanꞌñeen tatꞌahan na nndaꞌ tso jon. \s Itsiꞌman Jesús na cꞌön na ndyiaꞌ nnꞌön \p \v 7 Ndoꞌ Jesús, tquen jon cüenta ꞌnan na jntꞌa nnꞌan na tqueenꞌ juu fariseoꞌñeen na ntcüaꞌhan yo jon. Nanꞌñeen tojooꞌ nꞌonhan na ngüendyuaahan silla naijon na ntsiquinjonhanꞌhin. Joꞌ jñꞌoonva sinin jon ndëëhan na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ. Tso jon: \p \v 8 —Juu xjen ya na iqueenꞌ tsꞌan ꞌuꞌ na quitsijon ꞌuꞌ na icoco jnda jon, tyiꞌngaquijmanꞌ silla naijon na ntsiquinjonhanꞌ ꞌuꞌ. Ee xe na aa ntsaꞌ na nndaꞌ ndoꞌ ntsijonhanꞌ na tqueenꞌ tsanꞌñeen ncüiichen tsꞌan na tꞌmanntyichen conduihin, chichen ꞌuꞌ, \v 9 Yajoꞌ juu tsanꞌñeen na tqueenꞌ jon vehoꞌ, ngantyjaaꞌ jon nnonꞌ, ngitso jon: ꞌUꞌ ntyjë, quenanꞌ ndöhin, tsanvaꞌ ncjo juu naijon na vaquityenꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ na ngitso jon nnonꞌ, ncꞌonꞌ na jnanꞌ na ngaquijmanꞌ silla na matsꞌiañꞌen. \v 10 Mangꞌe na nndaꞌ, xjen na ntqueenꞌ tsꞌan ꞌuꞌ, caquijmanꞌ silla na matsꞌiañꞌen, chaꞌ ya na ngantyjaaꞌ jon nnonꞌ ngitso jon: “ꞌUꞌ ntyjë, cüenoonꞌ na quiñoonꞌchen.” Ndoꞌ na nndaꞌ, nditꞌmaanꞌ ꞌuꞌ tondëë tsoñꞌen nnꞌan na minndyuaahan mesa yo ꞌuꞌ. \v 11 Ee minninchen tsꞌan na itsivendye nquiihin, mancüiixjen ntsquioo cjehanꞌhin. Majoꞌ minninchen tsꞌan na ijuꞌcjehin, majndaꞌ ntsive Tyoꞌtsꞌonhin. \p \v 12 Ndoꞌ mantyi tso Jesús nnon nquii tsanꞌñeen na tqueenꞌhin: \p —Xjen na maquenꞌ nnꞌan na quinanꞌjonhan na ntcüaꞌhan yohoꞌ cüenta yajminꞌ oo na tman, tyiꞌntquenꞌ nnꞌan na ya jñꞌoonhan yo ꞌuꞌ, min nnꞌan ꞌnanꞌ, min ntyꞌiuꞌtycyaꞌ, min nantya na ndyo mꞌanhan yo ꞌuꞌ. Ee xe aa matsaꞌ na nndaꞌ, ngueeꞌ xuee na majoꞌntyi ntꞌahin, chaꞌ juu nayaꞌñeen na saꞌ yohan njonhanꞌ. \v 13 Majoꞌ ꞌuꞌ ya na matsijndaꞌ ꞌnan tꞌman na ntcüaꞌ nnꞌan, quenꞌ nanninñenꞌ yo nnꞌan na tyiꞌquindë nduee, yo ngꞌe, yo nnꞌan na ndiquitsacaꞌ, yo nannchjan. \v 14 Ee na ntsaꞌ na nndaꞌ yohan, ya joꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ndyio jon jnꞌaan ꞌuꞌ na matsaꞌhanꞌ, ee joo nanꞌñeen ꞌnan na saꞌ yohan, tyiꞌxeꞌquindëë ntꞌahin na njonhanꞌ. Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ndyion jon ꞌuꞌ xjen na ntaꞌndoꞌ nndaꞌ nnꞌan na cotsamꞌan chaꞌxjen na chuhanꞌ na tonnon jon. \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu na tꞌman ntcüaꞌ nnꞌan \r (Mt 22:1-10) \p \v 15 Ncüii tsꞌan yo na minndyuaahan mesa, ya na jndyii juu na nndaꞌ, tso juu nnon Jesús: \p —Tꞌman ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan minninchen tsꞌan na itsijonhin juu na icoꞌxen jon. Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon na nein nnꞌan na conanꞌjonhan na cocüaꞌhan yo ntyjehan. \p \v 16 Tꞌa Jesús, sininntyichen jon ncüii jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ. Juu jñꞌoonꞌñeen tsiꞌmanhanꞌ na chito tsoñꞌen nnꞌan nnanꞌjonhan yo juu na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan. Tso jon: \p —Tomꞌaan ncüii tsꞌan. Sijndaꞌ jon ncüii na tꞌman na ntcüaꞌ nnꞌan ndoꞌ jndye nnꞌan tqueenꞌ jon. \v 17 Ya na tman, xjen na mincje tsoñꞌen ꞌnan na ntcüaꞌhan, jñon jon mosooꞌ jon na caquitso tsanꞌñeen ndëë nnꞌan na tqueenꞌ jon: “Nndaꞌhoꞌ ta, ncꞌohoꞌ jeꞌ ee tsoñꞌen jndë mavaa ya.” \v 18 Majoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen, ncüii ro ncüiihan jñoonꞌhan. Tsan najndyee tso juu: “Quitsaꞌ vi nayaꞌñeen na quitsuꞌ nnon patrón ꞌnanꞌ na quitsitꞌman chjo tsꞌon jon ja. Ee jndë sijnda vi tanꞌ tyuaa ndoꞌ ijndeiꞌhanꞌ na ncjöquijntyꞌiahanꞌ.” \v 19 Ndoꞌ mantyi ncüiichen tsꞌan tso juu nnon juu mosoꞌñeen: “Jndë sijnda ꞌon ntjo ndoro na nntꞌa oꞌ tsꞌian, ndoꞌ nein jöquintyꞌia aa ya nntꞌa oꞌ tsꞌian. Joꞌ quitsaꞌ vi nayaꞌñeen na quitsuꞌ nnon patrón ꞌnanꞌ na quitsitꞌman chjo tsꞌon jon ja.” \v 20 Ndoꞌ ncüiichen tsꞌan tso juu: “Ja xejnda xco na tomanꞌcö, joꞌ na jeꞌquindëë ncjö.” \v 21 Joꞌ juu mosoꞌñeen tantcüeꞌ juu ndoꞌ siquindyii juu patrónꞌñeen tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ, ndoꞌ joꞌ sivꞌii jon. Tso jon nnon mosooꞌ jon: “Cüa, quitsityuaꞌ, cjaꞌ na vaa tsꞌua ndoꞌ nata quiiꞌ tsjoon, ndoꞌ quindyochuꞌ nanninñenꞌ yo nnꞌan na tyiꞌquindë nduee yo ngꞌe, nnꞌan na nditsacaꞌ yo nnꞌan nchjan.” \v 22 Ndoꞌ tyiꞌcovivioto xjen tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu mosoꞌñeen, tso juu nnon patrón ꞌnaanꞌ juu: “Nndaꞌ ta, jndë sꞌa chaꞌxjen na tsuꞌ, majoꞌ ninvaa vanaanchen na ngüendyuaa nnꞌan.” \v 23 Ndoꞌ tꞌa jon ꞌndyo mosoꞌñeen: “Cjaꞌ nato tꞌman yo nato jndëë. Ndoꞌ nnꞌan na ntjiꞌ joꞌ, quitsuꞌ ndëëhan na matsjö jndeiꞌhanꞌ na nninncyohan chaꞌ juu vꞌa ngitooꞌhan yo nnꞌan. \v 24 Ee na matsjö ndëëhoꞌ, minꞌncüii joo nnꞌan na tquënꞌ jndyëë, tajeꞌncya na nnanꞌjonhan na ntcüaꞌhan ꞌnan tꞌman na sijntꞌa.” \s Tsꞌan na ninꞌquitsijonhin yo Cristo, cüjiꞌ juu cüenta na aa ntsiquindë juu \r (Mt 10:37-38) \p \v 25 Tꞌman tmaanꞌ nnꞌan jnanꞌjonhan yo Jesús. Yajoꞌ tequen jon ndëëhan ndoꞌ tso jon: \p \v 26 “Minꞌninchen tsꞌan na njonntyichen ntyjii juu tye juu, ndyee juu, scuuꞌ juu, ntsinda juu, nnꞌan chuuꞌhin, ntsinda tye juu yo ndyee juu, ndoꞌ mantyi njonntyichen nchjii juu nchu vaa na vandoꞌ nquii juu, chichen na njon nchjii juu yo ja, juu tsanꞌñeen tyiꞌjeꞌquindëë na ntsijonhin yo ja. \v 27 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na itsijonhin yo ꞌnan na matsꞌa, xe na aa tyiꞌquintjo ya ntyjii tsanꞌñeen naviꞌ na iquenon juu ntyja njan, min xe na aa cueꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, jñꞌoon na mayuuꞌ tyiꞌjeꞌquindëë ntsijonhin ntyja njan. \v 28 Xe na aa mꞌan ncüiihoꞌ na ninꞌquitsia juu vꞌaandye, aa chi ngacjo jndyee juu, ntsitiu ya juu tsaꞌnndaꞌ xoquituꞌ na ntcanhanꞌ chaꞌ ncüjiꞌ juu cüenta na aa nninjndeiꞌhanꞌ ata ntsiquindë juu vꞌaaꞌñeen. \v 29 Majoꞌ xe tyiꞌquitsꞌaa juu na nndaꞌ, jndë na sia juu tsjaanꞌ vꞌaa ndoꞌ nndyiaaꞌ juu na tyiꞌjeꞌquindëë ntsiquindë juuhanꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ, nque nnꞌan na njntyꞌia na nndaꞌ sꞌaa tsanꞌñeen, ngitaꞌhan na nnanꞌcüejnaanꞌhanhin. \v 30 Nnduehan: Tsanvaꞌ siquitaꞌ juu ncüii tsꞌian, majoꞌ veꞌ jnꞌaanhanꞌ, tatijntꞌuehanꞌ ngꞌe tasiquindë juuhanꞌ. \v 31 Ncüii tsꞌan na tꞌman conduihin na coꞌxen jon na tsixuan jon nqui min sondaro, ¿Aa ntsꞌaahanꞌ na nduiꞌ jon na vjaquitsꞌaa jon tyiaꞌ yo ncüiichen tsꞌan na mantyi tꞌman conduihin na tsixuan jon ntcyu min sondaro? Juu tsan na minjndyee, ¿Aa chi ngacjo juu na ntsitiu ya juu ncüii, aa nndëë ngüantjon jon juu tyiaꞌñeen? \v 32 Ndoꞌ xe na aa ncüjiꞌ juu cüenta na tyiꞌjeꞌquindëë ntsꞌaa juu, yajoꞌ vi xjen na ninvaa tcya mꞌaan ncüiichen tsanꞌñeen, njñon jndyee juu nnꞌan na mꞌaan tsanꞌñeen na ntsayꞌonhan jñꞌoon na ntcan juu na tyiꞌncꞌoon tyiaꞌñeen. \v 33 Mangꞌe na nndaꞌ vaa, minninchen tsꞌan na ninꞌquitsijonhin yo jñꞌoon na mancya, icanhanꞌ na cüjiꞌñꞌenhin ntyja ꞌnaanꞌ tsoñꞌen na tsixuan nquii juu. \s Tsjaanꞌ na jndë jnduiꞌ na chjenꞌhanꞌ, tyiꞌxeꞌcüijntꞌuehanꞌ \r (Mt 5:13; Mr 9:50) \p \v 34 “Tsoñꞌenhoꞌ ngiohoꞌ na ya covijntꞌue tsjaanꞌ, majoꞌ xe na aa nduiꞌ na chjenꞌhanꞌ, tanchu ya na nninchjenꞌ nndaꞌhanꞌ. \v 35 Ndoꞌ na nndaꞌ, tayuu jntꞌuehanꞌ, min nnon tyuaa, min yo toꞌ. Veꞌ cotyqueꞌto nnꞌanhanꞌ. ꞌOꞌ na min ndöꞌnquihoꞌ, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonvaꞌ.” \c 15 \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ quitsman na tsu oꞌ \r (Mt 18:10-14) \p \v 1 Ncüii jon joo nnꞌan na cotye sꞌon cüentaaꞌ gobiernon tsjoon Roma, jndyehan squehan na mꞌaan Jesús na ndyehan jñꞌoon na toninncyaa jon, ndoꞌ mantyi yo nnꞌan na cotjiꞌ nnꞌan judíos cüenta na conanꞌtja nanꞌñeen nnon Tyoꞌtsꞌon. \v 2 Ndoꞌ nque nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, tatëveeꞌ ngiohan na itsinin jon yo nanꞌñeen. Jaaꞌ jñꞌoon jnanꞌneinhan nacjooꞌ jon. Jnduehan: \p —Tsanva itsijonhin yo nnꞌan na conanꞌtjahan nnon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ mantyi icüaꞌ juu yohan. \p \v 3 Ndö vaa jñꞌoon na sinin Jesús ndëëhan na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ. Itso jon: \p \v 4 “Nin ncüii nquehoꞌ, xe na aa mꞌaan ncüii ciento quinman ntsjuenꞌ juu, ndoꞌ tsu ncüii ꞌo, ¿Aa chi nꞌndyii ya juu joo ninquennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ñjen choꞌñeen naijon na cocüaꞌ oꞌ ndoꞌ ngaquintꞌue juu quiooꞌ na tsu, ata xjen na ntjii ntcüeꞌ juu oꞌ? \v 5 Ndoꞌ vi na jndë ntjii ntcüeꞌ juu oꞌ chi ntscüanjoonꞌ juu oꞌ quityaꞌ juu yo na neiinꞌ jndyi juu. \v 6 Ndoꞌ ya na ngueeꞌ ntcüeꞌ juu vꞌaa, ntsitjon juu nnꞌan na ya jñꞌoon yohin yo nnꞌan na mꞌan ndyo vaaꞌ juu. Ngitso juu ndëëhan: Cüineiinꞌ nꞌonhoꞌ yo ja ee juu quitsman tsjuënꞌ na tsu oꞌ, jndë ntji ntcüꞌë oꞌ. \v 7 Itsontyichen Jesús: Matsjö ndëëhoꞌ na nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue. Ncüii tsꞌan na itsitjahin nnon jon, neiinꞌntyichen jon ya na contcüeꞌ tsꞌon tsanꞌñeen jnaanꞌ juu, chichen ntyja ꞌnaan joo ninnquennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ñjen tsꞌan na cotsamꞌanhan chaꞌxjen na chuhanꞌ na cotjiꞌhan cüenta na tyiꞌicanhanꞌ na ntcüeꞌ nꞌonhan. \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ xoquituꞌ na tsu \p \v 8 “Ndoꞌ xe na aa mꞌaan ncüii tsanscu na yꞌoon juu nqui xen sꞌon xuee, ndoꞌ xe na aa tëtsu ncüiihanꞌ quiiꞌ vaaꞌ juu, ¿Nin ꞌnan ntsꞌaa juu? ¿Aa chi ntscüꞌa juu chon, ndoꞌ ntca juu, ndoꞌ chen chen ntꞌue juuhanꞌ ata xjen na ntjii ntcüeꞌ juuhanꞌ? \v 9 Ndoꞌ vi na jndë ntjii juuhanꞌ, ntsitjon juu nnꞌan na ya jñꞌoon yohan yo nnꞌan na mꞌan ndyo vaaꞌ juu, ndoꞌ ngitso juu ndëëhan: Cüineiinꞌ nꞌonhoꞌ yo ja, ee juu xoquituꞌ na tëtsu, jndë ntji ntcüꞌëhanꞌ. \v 10 Sininntyichen Jesús, tso jon: Matsjö ndëëhoꞌ na nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na joo ángeles cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon mꞌanhan na neiinꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ ncüii tsanjnan na contcüeꞌ tsꞌon.” \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan yo jnda jon \p \v 11 Sininntyichen Jesús, itso jon: \p “Tomꞌaan ncüii tsꞌan, tomꞌan ve ntsinda jon yonon. \v 12 Nquii tsanche tso juu nnon tye juu: Nndaꞌ tyeꞌ, joo ꞌnan na tsixuanꞌ na ncyꞌön cüentahanꞌ, ncyahanꞌ nnön. Ndoꞌ joꞌ tꞌon jonhanꞌ ndëëhan. \v 13 Ndoꞌ tyiꞌcovijndye xuee na tui na nndaꞌ, jndëë juu tsoñꞌen ꞌnan na tyincyaa tye juu, ndoꞌ xoquituꞌ na tyꞌoon juu, sitjonꞌ juuhanꞌ, ndë jnduiꞌ juu joꞌ, tja juu ncüiichen tsonnangue na tycya. Joꞌ siquitsu juu xoquituꞌ ꞌnaanꞌ juu na minncyantyi totsꞌaa juu. \v 14 Majoꞌ vi na jndë jndyueñꞌenhanꞌ na siquitsu juu, jndyo ncüii jndoꞌ tꞌman na ninvaa ndyuaaꞌñeen. Ndoꞌ tyeꞌ na toquenon juu naviꞌ ngꞌe tanin ꞌnan ya na ninjntꞌuehin. \v 15 Joꞌ tja juu, taqueeꞌto juu na ntsꞌaa juu moso ꞌnaanꞌ ncüii tsꞌan juu ndyuaaꞌñeen. Tsanꞌñeen tꞌua jon tsꞌian nnon juu na ngüantyjeeꞌ juu quintcu jndëë ꞌnaanꞌ jon. \v 16 Tontꞌue jndyi tsꞌon juu na ntcüaꞌ juu min veꞌ nchuaaꞌ joo të na cocüaꞌ quintcuꞌñeen. Majoꞌ minꞌncüii tsꞌan taꞌnan tyincyaa ꞌnan na ntcüaꞌ juu. \v 17 Yajoꞌ tyꞌoon juu na jndaꞌ xquen juu, sitiu ya juu ncüii: “Vaaꞌ tyëhöꞌ jndye mosooꞌ jon mꞌan. Cocüaꞌcjohin ata min ꞌnan na ꞌndyichenhanꞌ, ndoꞌ ntjoohin na mꞌan, maninꞌcüꞌiö na ninꞌjntꞌö. \v 18 Jeꞌ yuuꞌ nntꞌui ja ntjoohin, ncjö ntcüꞌë na mꞌaan tyëhöꞌ, ndoꞌ ntsjö nnon jon: Nndaꞌ tyeꞌ, jndë sitja ja tonnon Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ mantyi yo nnonꞌ. \v 19 Nanein tyiꞌquitsixuan na ntsuꞌ jndaꞌ ja. Quitsaꞌ yo ja chaꞌvijon veꞌ ncüii mosoꞌ. \p Ndöꞌ vaa sitiu juu. \v 20 Ndoꞌ tantcüeꞌ juu naijon mꞌaan tye juu. Majoꞌ ninvaa tycya na ndyo juu, ndoꞌ jndyiaaꞌ tye juuhin. Tyioo na tꞌman vaa na ndyiaꞌ juu nchjii jon, jnannon jon, tëtsitjon jonhin. Jndyotsꞌaa jonhin ndoꞌ tꞌu jon quinchooꞌ juu na tyincyaa jon tsꞌonhin. \v 21 Ndoꞌ tso juu nnon jon: ꞌUꞌ riiꞌ tyeꞌ, jndë sitja ja tonnon Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ mantyi yo tonnonꞌ ncuꞌ. Tyiꞌquitsixuan na ntsuꞌ na jndaꞌ ja. \v 22 Ndoꞌ vi na jndë sque ntcüeꞌhan vꞌaa, tso tye juu ndëë mosooꞌ jon: Cüa, quinanꞌcjehoꞌ na quindyoyꞌonhoꞌ ndiaa na yantyichen, chi ntcüe juuhanꞌ. Ndoꞌ quityionꞌ tsiꞌxꞌee ntꞌö juu, ndoꞌ quitjueꞌhoꞌ ntcoon ngꞌee juu. \v 23 Ndoꞌ mantyi quitsacyꞌonhoꞌ toro chjo na tꞌuein, quinanꞌcueeꞌhoꞌ juu oꞌ. Cüa, nntꞌa nguee ndoꞌ na ntcüꞌa. \v 24 Ee juu jndahöꞌ, itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan na jndë tueꞌ, ndoꞌ vandoꞌ nndaꞌ juu, chaꞌvijon tsꞌan na jndë tsu, majoꞌ tijndaꞌ ntcüeꞌhin. Yajoꞌ taꞌhan na tonanꞌtꞌmaanꞌhan. \p \v 25 “Majoꞌ jnda jon, tsantquechen, tyíꞌcꞌoonhin, tja juu jndëë. Ndoꞌ xjen na jndyo ntcüeꞌ juu, tindyooꞌ juu na mꞌaan vꞌaahan, ndoꞌ jndyii juu na cotjaꞌ ndoꞌ camꞌaan jnon. \v 26 Ndoꞌ tqueenꞌ juu ncüii mosohan, taxeeꞌ juu nin ꞌnan condui. \v 27 Tꞌa tsanꞌñeen, tso juu: “Juu tyꞌiuꞌ jndë tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu ndoꞌ tyeꞌhoꞌ, jndë iscueeꞌ jon toro chjo na tꞌuein ee ya ro tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu, tyiꞌviiꞌ juu.” \v 28 Majoꞌ juu tsantquechen, sivꞌii jndyi juu, min tyiꞌjeꞌcaqueeꞌ juu quiiꞌ vꞌaa. Ndoꞌ na nndaꞌ, joꞌ jnduiꞌ tye juu, sꞌaa jndyi jon tyꞌoohin na caqueeꞌ juu. \v 29 Majoꞌ tꞌa juu ꞌndyo jon, tso juu: “Quenꞌ cüenta, tijndye chu na matyeꞌntjön ja nnonꞌ. Tacotsiqueꞌ tsꞌön yo tsꞌian na tjiꞌ nnön. Majoꞌ minꞌjon taconcyaꞌ min veꞌ quinchꞌiondyua na chi ntscüꞌë na ntsꞌa nguee na ntsitꞌmanꞌ chjo ja yo ntyjë na ya jñꞌoonhan yo ja. \v 30 Majoꞌ nein na jndë tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu jndaꞌhöꞌ na tatsiquitsu juu ꞌnanꞌ yo nanntcuntjaaꞌ, ata toro na tꞌuein jndë scueꞌ cüentaaꞌ juu. \p \v 31 Ndoꞌ joꞌ tꞌa tye juu, itso jon: “ꞌUꞌ jnda, ninnquiiꞌchen mꞌanꞌ yo ja ndoꞌ tsoñꞌen ꞌnan njan, ꞌuꞌ maꞌnanꞌhanꞌ. \v 32 Majoꞌ chuhanꞌ na cꞌön jaa na nënhën ndoꞌ na quinanꞌtꞌmaanꞌ jaa ngꞌe juu tyꞌiuꞌhöꞌ, chaꞌvijon jndë tueꞌ juu ndoꞌ na vandoꞌ nndaꞌ juu, chaꞌvijon na jndë tsuhin, majoꞌ jndë tijndaꞌ ntcüeꞌhin.” \c 16 \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na sitja mosotque \p \v 1 Mantyi sininntyichen Jesús ndëë nnꞌan na conanꞌjon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tso jon: \p —Tomꞌaan ncüii tsantya ndoꞌ mꞌaan ncüii mosotque ꞌnaanꞌ jon. Tyenanꞌquindyii nnꞌanhin na veꞌ itsꞌaa ya juu na tsiquitsu juu ꞌnaanꞌ jon. \v 2 Ndoꞌ na nndaꞌ, tqueenꞌ tsantyaꞌñeenhin, tso jon nnon juu: “¿Nchu vaa jñꞌoon na condue nnꞌan nacjoꞌ? Quitsiaꞌ ncüii lista, chen chen cüjiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ xoquituꞌ na tyonꞌ cüenta yo tsaꞌnndaꞌ na siquitsuꞌ, ee taxeꞌcüitquentyichen ꞌuꞌ ndëë moso.” \v 3 Ndoꞌ juu mosotqueꞌñeen, sitiu ya juu ncüii: “¿Nchu ntsꞌa chaꞌ ngüantꞌö? Ee patrón njan icüjiꞌ jon ja na condui ja mosotque. Taꞌnan na jndö na ntsꞌa tsꞌian jndëë chaꞌ ngüantjön ꞌnan na icanhanꞌ ja, ndoꞌ jnꞌan jndyi na veꞌ ntcꞌan ꞌndyö ꞌnan ndëë nnꞌan. \v 4 Nanein mavaaꞌ tsꞌön nchu vaa ntsꞌa chaꞌ ntixeeꞌ nnꞌan ja quiiꞌ ntꞌaahan vi na jndë jntyꞌiihanꞌ ja na condui ja mosotque.” \v 5 Yajoꞌ tqueenꞌ jon ncüii ro ncüii nnꞌan na chojnan nnon patrón ꞌnaanꞌ juu. Taxeeꞌ juu nnon tsan na vejndyee: “¿Nchu xjen chuꞌjnanꞌ nnon patrón njan?” \v 6 Tꞌa tsanꞌñeen ꞌndyo juu: “Ja chöjnan ncüii ciento ncjo na tooꞌhanꞌ yo nchenꞌ nꞌoon olivos.” Ndoꞌ tso juu nnon tsanꞌñeen: “Ndö juu tson na chuuꞌ tsaꞌnndaꞌ na chuꞌjnanꞌ. Quijmanꞌ, cje ro cüjiꞌ xcoꞌhanꞌ na ninvennꞌan nchoꞌnqui ncjo nchenꞌ na chuꞌjnanꞌ.” \v 7 Jndë joꞌ taxeeꞌ juu nnon ncüiichen mosoꞌñeen: “Ndoꞌ ꞌuꞌ jeꞌ, ¿Tsaꞌnndaꞌ chuꞌjnanꞌ?” Tꞌa tsanꞌñeen ꞌndyo juu: “Ja chöjnan ncüii ciento xu ntquen trigo.” Yajoꞌ tso juu nnon tsanꞌñeen: “Ndö tson na chuuꞌ nchu xjen na chuꞌjnanꞌ. Cyonꞌhanꞌ. Cüjiꞌ xcoꞌ na ninnenquennꞌan xu na chuꞌjnanꞌ.” \p Ndöꞌ vaa na tso tsanꞌñeen. \v 8 Ndoꞌ juu tsantyaꞌñeen tso jon na juu mosoꞌñeen tyꞌoon juu na jndaꞌ xquen juu min na siviꞌnnꞌan juu ntyja tsꞌian ꞌnaanꞌ jon na sꞌaa juu. Ee nnꞌan na mꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnanguevahin, jndaꞌntyichen nquenhan yo ntyjehan, chito nnꞌan na conanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon na conduihin naxuee.” \p \v 9 Itsontyichen Jesús: “Ndö vaa na matsiquiꞌmanꞌ jahoꞌ, joo ꞌnan na conanꞌchohoꞌ na nanꞌxuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue jnan, cüijntꞌuehoꞌhanꞌ na ntantjonhoꞌ jndye nnꞌan na ya jñꞌoonhan yo ꞌoꞌ. Yajoꞌ juu ꞌnan na nanꞌxuanhoꞌ, xjen na ntycüiihanꞌ, nque nanꞌñeen na tejndeihoꞌhin, ncyꞌonhan cüentahoꞌ naijon na tyiꞌquintycüii na ncꞌon nnꞌan. \p \v 10 “Minninchen tsꞌan na conduihin na itsiquindë juu ncüii jñꞌoon na tyiꞌtꞌman, mantyi ntsiquindë juu ncüii jñꞌoon na tꞌman tsixuanhanꞌ. Majoꞌ minninchen tsꞌan na itsiviꞌnnꞌan juu ntyja ꞌnaanꞌ ncüii jñꞌoon na tyiꞌtꞌmanhanꞌ, mantyi ntsiviꞌnnꞌan juu ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na tꞌman. \v 11 Joꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ndijntꞌue tsꞌan ꞌnan na nque nnꞌan tsonnangue cotjiꞌhan cüenta na njon jndyihanꞌ, xe na aa tyiꞌcüijntꞌuehoꞌhanꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ, yajoꞌ joo ꞌnan na mayuuꞌ na njon jndyi conduihanꞌ, min jeꞌquiꞌndyii Tyoꞌtsꞌonhanꞌ nduehoꞌ. \v 12 Ndoꞌ joo ꞌnan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue, xe na aa tyiꞌcovijntꞌuehoꞌhanꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ, yajoꞌ joo ꞌnan na njon jndyi, taꞌnan tsꞌan na ninncyaahanꞌ ndueehoꞌ na nanꞌxuanhanꞌ cüentahoꞌ. \p \v 13 “Taꞌnan tsꞌan na nndëë ntyeꞌntjon nnon ve patrón. Ee ncꞌoon juu na jndooꞌ juu ncüiihan, ndoꞌ ncüiichenhan ncꞌoon na viꞌntyjii jndyi juuhin. Oo ngayꞌoon juu jñꞌoon yo ncüiihan ndoꞌ ncüiichenhin ncꞌoon juu na tyiꞌcueeꞌ tsꞌon juu. Tyiꞌjeꞌquindëë ntyeꞌntjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ mantyi conanꞌchonhoꞌ na nintyahoꞌ.” \p \v 14 Nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos na mꞌanhin joꞌ, tondyehan tsochen jñꞌoonminꞌ na sinin Jesús. Ngꞌe na viꞌ jndyi nꞌonhan yo xoquituꞌ, joꞌ tonanꞌcüejnaanꞌhin jon. \v 15 Itso jon ndëëhan: “ꞌOꞌ ntꞌue nꞌonhoꞌ na quitjiꞌ nnꞌan cüenta na jeꞌ contꞌahoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ, majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ivaaꞌ tsꞌon jon nchu vaa nanꞌxuanhoꞌ. Nnꞌan tsonnanngue, ꞌnan na cotjiꞌhin cüenta na njon jndyi nanꞌxuanhanꞌ, joohanꞌ indyiaaꞌ ndyaꞌ Tyoꞌtsꞌonhanꞌ. \s Tsoñꞌen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntsiquindëhanꞌ juuhanꞌ \p \v 16 “Ata xjen na tomꞌaan Juan, juu jñꞌoon na tquen Moisés icoꞌxenhanꞌ, tonanꞌyꞌonhoꞌhanꞌ yo jñꞌoon jndyue nnꞌan na toninncya jñꞌoon nchu vaa ꞌnan na nnguaa. Juu xjen na tomꞌaan Juanꞌñeen, tyeꞌ na condinein jñꞌoon naya ntyja na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan. Ndoꞌ icanhanꞌ na quitquen yantyihan ncüii chaꞌ ndëë nduihan nnꞌan na ntyeꞌntjon jonhan. \p \v 17 “Quitquenhoꞌ cüenta, quiiꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon min ntji naquijndëhanꞌ. Majoꞌ ntsiquindëñꞌenhanꞌ joohanꞌ. Ee tyiꞌjndyaaꞌchen na ngitsu tsjöꞌndue yo tsonnangue, chichen na nꞌndyihanꞌ ncüii ntji chjo na tꞌuiiꞌ quiiꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. \s Tyiꞌquichuhanꞌ na ntsityuiiꞌ tsꞌan tson na toco juu \r (Mt 19:1-12; Mr 10:1-12) \p \v 18 “Minninchen tsꞌan na ntsityuiiꞌ tson na toco yo scuuꞌ ndoꞌ ngoco nndaꞌ juu yo ncüiichen tsanscu, itsijndaꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen na veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan juu yo ncüiichen tsanscuꞌñeen. Ndoꞌ minꞌcya ro tsansꞌa na ngoco juu yo tsanscuꞌñeen na jndë tyuiiꞌ tson ꞌnaanꞌ juu yo saaꞌ juu, mantyi itsijndaꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen na conduihin tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan juu yo tsanscuꞌñeen. \s Tsantya yo tsanjñenꞌ Lázaro \p \v 19 “Ncüii jon tomꞌaan ncüii tsantya na ninnquiiꞌchen ndiaa na yantyi tocüe jon ndoꞌ njon jndyihanꞌ. Tincüii xee yu, ꞌnan na yantyichen contyjo nnon mesa na tocüaꞌ jon. \v 20 Ndoꞌ ndyo teon vaaꞌ tsanꞌñeen, tyequitquen nnꞌan ncüii tsanjñenꞌ, tovaa juu joꞌ, Lázaro jndyu juu. Nin vaa siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu min ntyjeꞌ. \v 21 Ntyja jndyi tsꞌon juu min veꞌ ꞌnan quijndë na cocyaa tocjeeꞌ mesa ꞌnaanꞌ tsantyaꞌhin na ntcüaꞌ juu. Ndoꞌ sque quindueꞌ, jndyoquityue oꞌ ntyjeꞌ na chu juu. \v 22 Ndoꞌ tueeꞌ xjen na tueꞌ juu tsanjñenꞌñeen, ndoꞌ nque ángeles tyeyꞌonhan ñuan ꞌnaanꞌ juu naijon mꞌaan nquii Abraham. Mantyi tueꞌ tsantya ndoꞌ tëntyꞌiuhin. \p \v 23 “Viochen xjen na toquenon jon naviꞌ naijon na coꞌo nnꞌan na jndë tjë, jndondë jon, jndyiaaꞌ tycya jon na mꞌaan Lázaro ngiaaꞌ Abraham. \v 24 Ndoꞌ sixuaa jon, itso jon: ꞌUꞌ ta Abraham, cꞌonꞌ na ntyꞌia rö nchjiꞌ. Quitsaꞌ vi nayaꞌñeen, quijñonꞌ Lázaro na veꞌ ncüii ndëëntꞌö juu quinchje juu quiiꞌ ndaa chaꞌ ntsiquindaaꞌ juu tsa. Ee jaaꞌ jndyi naviꞌ na maquenön quiiꞌ juu chonvahin. \v 25 Majoꞌ tꞌa Abraham, tso jon: ꞌUꞌ jnda, chen chen cañjoonꞌ tsonꞌ joo naya na tyonꞌ cüenta xjen na tovandoꞌ, ndoꞌ Lázaro viꞌ toquenon juu. Majoꞌ nein ivajndyee juu ntjoo ndoꞌ ꞌuꞌ jeꞌ, viꞌ maquenoonꞌ. \v 26 Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen ꞌnan. Quityquiiꞌ ntꞌán yo ꞌoꞌ, vaa ncüii tsëꞌtsjoon na tayuu ntycüii na njoonhanꞌ chaꞌ nin já na ninꞌquitsquë́ na mꞌanhoꞌ, jeꞌquindëë ngüenö́nhanꞌ. Ndoꞌ min nque nnꞌan na mꞌan naijon na mꞌanhoꞌ, jeꞌquindëë ngüenonhin ntyjava. \p \v 27 “Ndoꞌ joꞌ tꞌa tsanꞌñeen, itso juu: Ngꞌe na nndaꞌ, ta, matsꞌa tyꞌoo ꞌuꞌ, cüa, cꞌuaꞌ tsꞌian nnon juu na cja juu na mꞌan nnꞌan vaaꞌ tsotyë, \v 28 Ee joꞌ mꞌaan ꞌon ntyjö ncö. Cjancyaa juu jñꞌoon ndëëhan chaꞌ tyiꞌntsquehan ntjoohin naijon na ji va jndyi ꞌnan na maquenön. \v 29 Majoꞌ sintcüeꞌ Abraham jñꞌoon nnon juu: Conanꞌyꞌonhan joo jñꞌoon na jndui na toninncyaa Moisés yo ninꞌjñꞌoon na toninncya nnꞌan na tonduehan nchu vaa ꞌnan na nguaa. Joo jñꞌoonꞌñeen quindyehinhanꞌ ndoꞌ quitaꞌngueeꞌhinhanꞌ. \v 30 Majoꞌ tꞌa tsantyaꞌñeen, itso juu: Tyiꞌyuuꞌ ta, xe ncüii joo nnꞌan na jndë tjë ncja na mꞌanhan, jñꞌoon na mayuuꞌ nntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan. \v 31 Ndoꞌ tꞌa Abraham ꞌndyo juu: Xe tyiꞌquinanꞌjñꞌoonꞌhan joo jñꞌoon na toninncyaa Moisés yo mañoon nnꞌan na toninncyahan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, mantyi min xeꞌquindyehan jñꞌoon ꞌndyo ncꞌüii tsꞌan min na ngüandoꞌ xco juu.” \c 17 \s Jnaanꞌ tsꞌan ntꞌuiihanꞌhin \r (Mt 18:6-7, 21-22; Mr 9:42) \p \v 1 Ndoꞌ tso Jesús ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon: “Tyiꞌjeꞌcacüentyjeeꞌ na ninꞌcjachuhanꞌ nnꞌan na conanꞌtjahan nnon Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ viꞌ jndyi ngenon juu tsꞌan na itsiquitaꞌ jñꞌoon na ntycyaa nnꞌan na nnanꞌtjahan. \v 2 Ntyja ꞌnaanꞌ juu tsanꞌñeen, yantyi xe na aa quinanꞌtyen nnꞌan ncüii tosu xtyoꞌ juu ndoꞌ quitjueꞌ nanꞌñeenhin quityquiiꞌ ndaandue. Ee viꞌntyi ngenon juu na ntsꞌaa juu ꞌnan na ntsquiooꞌhanꞌ minninchen nnꞌan na chjo vantyja nꞌonhan ja. \v 3 Joꞌ quitquen nquehoꞌ cüenta ntyja nchu vaa na cotsamꞌanhoꞌ. \p “Xe ncüii ntyjehoꞌ na vantyja tsꞌon Tyoꞌtsꞌon itsitjahin nnonꞌ, quitsiquiꞌmanꞌhin. Ndoꞌ xe na aa contcüeꞌ tsꞌon juu, quitsitꞌman tsonꞌhin. \v 4 Ndoꞌ xe na aa ntyqueꞌ jnda na itsitjahin nnonꞌ na ncüii xuee, ndoꞌ ncüii cüii jon ngaquitso juu nnonꞌ: Quitsitꞌman tsonꞌ ja, contcüeꞌ tsꞌön na sitja ja nnonꞌ, chuhanꞌ na quitsitꞌman tsonꞌhin.” \s Cꞌön na tꞌmanntyichen na vantyja nnꞌön \p \v 5 Nnꞌan na nchoꞌve na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, jnduehan nnon jon: \p —Ncyaꞌ na nditꞌmanntyichen na covantyja nꞌö́n. \p \v 6 Joꞌ tꞌa jon jndyuehan, tso jon: \p —Min xe na aa chjo na covantyja nꞌonhoꞌ, min veꞌ chaꞌxjen na chjo ncüii ntquen mostaza, majoꞌ tꞌman tsꞌian nndëë ntꞌahoꞌ. Ata nnon tsꞌoon tꞌmanva nndëë nnduehoꞌ: “Quenanꞌ ꞌuꞌ ntjoohin ndoꞌ cacüentyjeꞌ quiiꞌ ndaandue.” Ndoꞌ minchuchen ntsiquindëhanꞌ chaꞌxjen na conduehoꞌ. \s Chuhanꞌ na quitsiquindë tsꞌan na ityeꞌntjon \p \v 7 “Cüa, quinduë ncüiihoꞌ mꞌaan moso ꞌnaanꞌ na itsitiuu juu tyuaa oo ivantyjeeꞌ juu choꞌ ntsjuenꞌ tojndëë. Ndoꞌ vi na jndë tyjeeꞌ juu na jnan juu jndëë, ¿Aa ntsꞌaahanꞌ na ntsuꞌ nnon juu: “Cüa, cüenoonꞌ ndö, quijmanꞌ mesa na ntcüaꞌ?” \v 8 ¿Aa chi ngitso jndyee patrónꞌñeen nnon juu: “Cüa ra, quitsijndaꞌ ꞌuꞌ, quitsijñꞌonꞌ na ntcüꞌa? Ndoꞌ vi na jndë tcüꞌa ndoꞌ jndë tꞌua, yajoꞌ chi ntcüaꞌ ndoꞌ ncꞌüaꞌ.” \v 9 Min tatyincyaa jon naya juu mosoꞌñeen na siquindë juu tsꞌian na tꞌua jon nnon juu. \v 10 Mantyi ꞌoꞌ ya na jndë jntꞌahoꞌ tsoñꞌen na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon na quintꞌahoꞌ, joꞌ quinduehoꞌ: “Aa jaa na cotyeꞌntjön, tyiꞌquinanꞌxuan na ngitso tsꞌan na taquinjonꞌ na contꞌa, ee xiaꞌntyi jndë jntꞌa chaꞌxjen na chuhanꞌ na quintꞌa.” \s Sinꞌman Jesús nqui nnꞌan na cho ndö cotöꞌ \p \v 11 Xjen na ñjon Jesús nato na vja jon Jerusalén, tenon jon tyonco ndyuaa Samaria yo Galilea. \v 12 Juu xjen na vaqueeꞌ jon ncüii tsjoon chjo, tjonhin nqui nnꞌan na chohan tycu ndö cotöꞌ, tyecüentyjeeꞌ tycyahan. \v 13 Jndei jnanꞌxuaahan, jnduehan: \p —ꞌUꞌ Jesús na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, cꞌonꞌ na ntyꞌiá rö́ nchjiꞌ. \p \v 14 Ya na jndyiaaꞌ Jesús joohan, tso jon ndëëhan: \p —Quitsananꞌman nquehoꞌ ndëë ntyee. \p Ndoꞌ viochen xjen na coꞌohan, jnꞌmanhan. \v 15 Majoꞌ ncüii joo nanꞌñeen, xjen na tyincyaa juu cüenta na jndë jnꞌman juu, tantcüeꞌ juu. Jndei cꞌua ꞌndyo juu na totsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. \v 16 Tcoꞌxtye juu tonnon Jesús, tyincyaa juu na ncya ya jon. Ndoꞌ juu tsanꞌñeen conduihin tsꞌan Samaria. \v 17 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús: \p —¿Aa chito nchaꞌvaa nqui nanꞌñeen jnꞌmanhan? Ndoꞌ ñjenchenhin jeꞌ, ¿Yuu mꞌanhan? \v 18 Juu tsanvahin chito conduihin tsꞌan judío, majoꞌ jndyo ntcüeꞌ juu na itsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ ñjen nanꞌñeen veꞌ tyꞌetohan, taꞌnan sque ntcüeꞌhan. \p \v 19 Yajoꞌ tso Jesús nnon tsanꞌñeen: \p —Quinaquintyjaꞌ, cja ntcüeꞌ vaꞌ. Ngꞌe na vantyja tsonꞌ ja, joꞌ na jndë jnꞌmanꞌ. \s Ndö vaa na ngüentyja na ntyeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan \r (Mt 24:23-28, 36-41) \p \v 20 Ncüii jon joo nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos taxeeꞌhan nnon Jesús ntyja ꞌnaanꞌ juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon. Taꞌxeꞌhan ¿yuu xjen ngueꞌntyjahanꞌ? Tꞌa jon jndyuehan, tso jon: \p —Juu na condui Tyoꞌtsꞌon na ityeꞌntjon jon tsoñꞌen, chito ngꞌe ꞌnan na covityincyooꞌ, joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na jndë tyjeeꞌ juuhanꞌ. \v 21 Min xeꞌquindue nnꞌan: “Ndö mꞌaan jon oo ndöꞌñeen mꞌaan jon na ityeꞌntjon jon nnꞌan”, ee juu na ityeꞌntjon jon, mꞌaanhanꞌ quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. \p \v 22 Ndoꞌ tso ta Jesús ndëë nnꞌan na tonanꞌjon yo jñꞌoon na toninncyaa jon: \p —Mangueꞌntyja xjen ya na nnduehoꞌ: “Ntꞌue jndyi nnꞌön na ngueꞌntyja xuee na nndyo nndaꞌ nquii jon na conduihin tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na coꞌxen jon tsoñꞌen nnꞌan.” Majoꞌ xeꞌquijntyꞌiahoꞌ na nnguaa na nndaꞌ. \v 23 Ñꞌen nnꞌan na nnduehan ndëëhoꞌ: “Ndöꞌ mꞌaan jon, oo nnduehan ntjoohin mꞌaan jon.” Majoꞌ tyiꞌntsantyjahoꞌ min tyiꞌnanꞌjonhoꞌ yo nanꞌñeen. \v 24 Ee chaꞌxjen na icoꞌ tsuee chon, itsixueehanꞌ vi ntyjaaꞌ tsjöꞌndue ata ncüiichen ntyja, manndaꞌ vaa ntsijonhanꞌ xjen na nndyö ntcüꞌë. Ninjonto njntyꞌia tsoñꞌen nnꞌan ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan. \v 25 Majoꞌ na vejndyee icanhanꞌ na quenön naviꞌ tꞌman ndoꞌ mantyi nnꞌan na mꞌan nanein nntꞌahan na tayuu jntꞌue ja ngiohan. \v 26 Joꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, chaꞌxjen na tomꞌan nnꞌan xjen na tomꞌaan nquii Noé, manndaꞌ vaa ntsijonhanꞌ na ncꞌon nnꞌan xjen na jndë tindyo na ndyö ntcüꞌë. \v 27 Totsamꞌanhan chaꞌxjen na vja tontꞌahan. Tocüaꞌhan, tovehan, totoncohan, toninncyahan ndahan na ntonco joo ata tueeꞌ juu xuee na tua Noé quityquiiꞌ vꞌaandaa. Ndoꞌ tovaꞌtyꞌa, ndoꞌ joo nnꞌan na jntyꞌiihanꞌ, tjëñꞌen nanꞌñeen. \v 28 Ndoꞌ maninꞌncüii xjen tontꞌa nnꞌan xjen na tomꞌaan Lot. Tocüaꞌhan, tovehan. Tonanꞌjndahan ꞌnan ndoꞌ tondëëhinhanꞌ. Tononhin ntjon, tonanꞌyahan ntꞌaa. \v 29 Majoꞌ juu xuee ya na tjiꞌ Tyoꞌtsꞌon Lot tsjoon Sodoma, tyioo ndaatsuaꞌ chon yo sufre na jnanhanꞌ tsjöꞌndue. Ndoꞌ iscüjeñꞌenhanꞌ nnꞌan na mꞌan juu tsjoonꞌñeen. \v 30 Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, manndaꞌ itsijonhanꞌ na nnguaa juu xuee ya na njntyꞌia nndaꞌ nnꞌan ja. \p \v 31 “Juu xueeꞌñeen, tsꞌan na mꞌaan chꞌen, tyiꞌngaqueeꞌ nndaꞌ juu quiiꞌ vaaꞌ juu na ncüjiꞌ juu ꞌnaanꞌ juu. Tyiꞌnguaa ntyjii juu ntyja ꞌnaanhanꞌ. Ndoꞌ majoꞌntyi tsꞌan na mꞌaan tojndëë, tyiꞌndyo ntcüeꞌ juu chaꞌ ndyoquichu juu ꞌnaanꞌ juu. \v 32 Cañjoonꞌ ya nꞌonhoꞌ nin ꞌnan na tquenon juu scuuꞌ Lot. \v 33 Minninchen tsꞌan na intꞌue nquii juu nchu vaa ntsꞌaa juu chaꞌ tyiꞌquitsuhin, jñꞌoon na mayuuꞌ ngitsuhin. Majoꞌ minninchen tsꞌan na incyaa juu na quenon juu minꞌcya ro ꞌnan na ngenon juu, tsanꞌñeen ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu. \p \v 34 “Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, juu tijaanꞌñeen, ya na nndyö nntꞌa, ve nnꞌan na manꞌhin condahan, ncüii tsanꞌñeen vjayꞌoonhanꞌhin na mꞌan, ndoꞌ ncüiichenhin nꞌndyiihanꞌhin. \v 35 Ve nanntcu tojnaanꞌ cotuahan, ncüii tsanꞌñeen vjayꞌoonhanꞌhin na mꞌan, ndoꞌ ncüiichenhin nꞌndyiihanꞌhin. \v 36 Ve nannon mꞌan jndëë na contꞌahan tsꞌian, ncüii tsanꞌñeen vjayꞌoonhanꞌhin na mꞌan, ndoꞌ ncüiichenhin nꞌndyiihanꞌhin. \p \v 37 Ndoꞌ nnꞌan na tonanꞌjon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taxeeꞌhan nnon jon: \p —Ta, ¿Yuu vijon na nndui na nndaꞌ? \p Joꞌ tꞌa jon jndyuehan ncüii jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ na tsiꞌmanhanꞌ na ntcoꞌxenhanꞌ nnꞌan. Tso jon: \p —Navijon na vendyuaa ꞌnan töꞌ, joꞌ ngancüi ntꞌën. \c 18 \s Jñꞌoon tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsanscu ninnquii ndoꞌ jüe \p \v 1 Ndoꞌ sinin Jesús ncüiichen jñꞌoon na tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌhanꞌ na itsiꞌquindyihanꞌ na ninnquiiꞌchen quinanꞌnein nnꞌan nnon Tyoꞌtsꞌon, min tyiꞌnanꞌntyquenhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. \v 2 Tso jon ndëëhan: “Tomꞌaan ncüii jüe ncüii tsjoon tꞌman. Tyiꞌncyaaꞌ juu Tyoꞌtsꞌon min tyiꞌcꞌoonꞌ tsꞌon juu nchu vaa na conanꞌtiu nnꞌan yohin. \v 3 Ndoꞌ juu tsjoonꞌñeen mantyi tomꞌaan ncüii tsanscu ninnquii. Toca juu na mꞌaan jüeꞌñeen na totso juu nnon jon: Cüañonꞌ chjo ja ntyja ꞌnaanꞌ quintu na tjiꞌ tsꞌan cjö. \v 4 Ndoꞌ nquii jüeꞌñeen, majndye xuee tasijñꞌoonꞌ jon juu ꞌnan na ican tsanscuꞌñeen. Jndë joꞌ sitiu nquii jon ncüii, tso jon: Ja min na tyiꞌncya Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ min taquitsꞌaahanꞌ ja nchu vaa cotjiꞌ nnꞌan cüenta yo ntyja njan, \v 5 Majoꞌ veꞌ ngꞌe itscüetëꞌ jndyi tsanscuvaꞌ ja, joꞌ ngüañꞌöntöhin ncüii na tyiꞌcontycüii na tꞌman tsꞌönhin, ee xe tyiꞌntsꞌa na nndaꞌ, ntscüejndyaaꞌ juu ja na ninnquiiꞌchen ndyotsintyjaanꞌ juu ja.” \p \v 6 Ndoꞌ tsontyichen ta Jesús: “Nquii jüeꞌñeen, min na conduihin tsꞌan na itsꞌaa jon ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ, majoꞌ ¿Aa cotquenhoꞌ cüenta na tso jon na ngüañoonꞌ jnan jon juu tsanscuꞌñeen? \v 7 Ngꞌe na nndaꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon jeꞌ, ¿Aa chi majndeichen ngüañoonꞌ jon nque nnꞌan na jndë tji jonhin cüentaaꞌ nquii jon na contcüiiꞌhan jon naxuee ndoꞌ natsjon? Tyiꞌxeꞌquitsꞌaa jon na mavio xjen na ngüendooꞌhan na ntsijñꞌoonꞌ jon joo jñꞌoon na cotanhan na quitejndei jonhan. \v 8 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ na maquintyjachen ntsijñꞌoonꞌ jonhan. Majoꞌ min na nndaꞌ, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, ya na nndyö ntcüꞌë tsonnangue, ¿Aa nninjndaꞌ nnꞌan na vantyja nꞌonhan Jon?” \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan fariseo yo tsꞌan ique sꞌon \p \v 9 Mantyi ndö vaa ncüiichen jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ na sinin Jesús ndëë nnꞌan na tonanꞌtiuhan na xiaꞌntyi nquehan contꞌahan chaꞌxjen na chuhanꞌ, majoꞌ conduehan na tyiꞌquinjon mañoon nnꞌan, nquehan na njonchen. \v 10 Tso jon: “Tomꞌaan ncuii tsꞌan na conduihin tmaanꞌ fariseos ndoꞌ mantyi tomꞌaan ncüii tsꞌan ique sꞌon cüentaaꞌ gobiernon tsjoon Roma. Tyꞌehan vatsꞌon tꞌman na nnanꞌneinhan nnon Tyoꞌtsꞌon. \v 11 Ndoꞌ juu fariseoꞌñeen tacüentyjeeꞌ juu, sinin juu nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ nquii juu. Ndö vaa na tso juu: ꞌUꞌ Tyoꞌtsꞌon, ncya ya ꞌuꞌ ngꞌe tyiꞌquitsixuan chaꞌna minndyechen nnꞌan, na contyꞌueehan, nnꞌan na contꞌa ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ, nnꞌan na veꞌ ndöꞌ ro mꞌanhan yo ntyjehan, ndoꞌ min chaꞌna tsanvaꞌ, tsan ique sꞌon. \v 12 Ja matscüejndoꞌ ja ve jnda na ncüii soana, ndoꞌ mantyi mancya diezmo tsoñꞌen na mavantyjön. \p Ndöꞌ vaa jñꞌoon na sinin tsanꞌñeen nnon Tyoꞌtsꞌon. \v 13 Majoꞌ juu tsanꞌñeen tsan na ique sꞌon, toxenꞌchen tacüentyjeeꞌ juu, min na nndondë juu tsjöꞌndue, taꞌnan. Veꞌ tominꞌ juu ndaꞌ tsiꞌjndya juu na totsindyiaꞌhin. Tso juu: ꞌUꞌ Tyoꞌtsꞌon, cꞌonꞌ na ntyꞌia rö nchjiꞌ ngꞌe tsꞌan jnan ja. \v 14 Tsontyichen Jesús: “Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, juu tsanꞌñeen tantcüeꞌ juu vaaꞌ juu na tquen Tyoꞌtsꞌonhin na jndyoyuhin na tonnon jon, chito juu fariseoꞌñeen. Ee minꞌcya ro tsꞌan na itsivendye nquiihin, mancüiixjen ntsquioo Tyoꞌtsꞌonhin. Ndoꞌ nin juu na ijuꞌcjehin, jñꞌoon na mayuuꞌ ntsivendye jonhin.” \s Ityio Jesús jnꞌaan yotsca \r (Mt 19:13-15; Mr 10:13-16) \p \v 15 Jndyocho nnꞌan yotsca na mꞌaan Jesús, tanhan na quityio jon ntꞌö jon nacjo joo. Majoꞌ nque nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, xjen na jntyꞌiahan na nndaꞌ, jnduehan ndëë nanꞌñeen na tyiꞌnanꞌchjuhan jon. \v 16 Joꞌ tꞌman Jesús nanꞌñeen, tso jon ndëëhan: \p —Ncyahoꞌ na ninncyo yotsca na mꞌan ja, tyiꞌnanꞌntcüeꞌhoꞌhin, ee quityquiiꞌ juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, xiaꞌntyi nque nnꞌan na ntyja nꞌonhan ja chaꞌxjen contꞌa yotscamin, joo nanꞌñeen vanaan na conanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. \v 17 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na tyiꞌntyjaaꞌ juu Tyoꞌtsꞌon chaꞌna contyjaaꞌ yotsca tye joo yo ndyee joo, tyiꞌjeꞌquindëë ntsijon tsanꞌñeen ntyja na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan. \s Itsinin tsantya yo Jesús \r (Mt 19:16-30; Mr 10:17-31) \p \v 18 Ncüii tsꞌan judío na conintquehin, taxeeꞌ juu nnon Jesús: \p —ꞌUꞌ ta na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na ya tsꞌan ꞌuꞌ, ¿Nin ꞌnan icanhanꞌ na quitsꞌa chaꞌ nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na ntsixuan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuan njan? \p \v 19 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu, tso jon: \p —¿Ndu na matsuꞌ na condui ja tsꞌan na ya tsꞌanhin? Xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin na nndaꞌ, tanin ncüiichen. \v 20 ꞌUꞌ manchjiꞌ juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ. Itsohanꞌ: “Tyiꞌncꞌonꞌ yo ncüiichen tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro. Tyiꞌntscueꞌ tsꞌan. Tyiꞌnchꞌueꞌ ꞌnaanꞌ tsꞌan. Tyiꞌntsininꞌ quintu cjooꞌ tsꞌan. Quitsaꞌ na njon nquii tyeꞌ yo ꞌndyoꞌ.” \p \v 21 Ndoꞌ tsanꞌñeen jeꞌ, tꞌa juu, tso juu nnon jon: \p —Tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ mavancꞌuëꞌhanꞌ ninvaa xjen na tichjo ja. \p \v 22 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Jesús jñꞌoonvaꞌ, itso jon: \p —Ncüii vaa na icanhanꞌ na quitsaꞌ. Quijndëꞌ tsoñꞌen ꞌnanꞌ na min, ndoꞌ xoquituꞌ na ngyonꞌ cüenta, ncyaꞌhanꞌ ndëë naninñenꞌ. Na ntsaꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ ntsixuanꞌ na tya ꞌuꞌ quiñoonꞌndue. Ndë joꞌ quindyoꞌ na ntsijon ꞌuꞌ yo tsꞌian na matsꞌa. \p \v 23 Majoꞌ ya na jndyii tsanꞌñeen jñꞌoonꞌvaꞌ, sichjooꞌ jndyihanꞌ tsꞌon juu, ee tya jndyihin. \v 24 Ndoꞌ vi na jndë tquen Jesús cüenta na nndaꞌ sꞌaahanꞌ tsanꞌñeen, tso jon: \p —Joo nantya, jndyaaꞌ jndyi na ntaꞌngueeꞌhan na nquii Tyoꞌtsꞌon ntyeꞌntjon jonhan ntyja na cotsamꞌanhan. \v 25 Jndyaaꞌntyichen na ncjuꞌcje ncüii tsantya na ntyeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhin, chichen na ngüequindyiꞌ camello tsueꞌ xꞌee tsiꞌncya. \p \v 26 Ndoꞌ nnꞌan na jndyehan na tso jon jñꞌoonvaꞌ, jnduehan nnon jon: \p —Ndoꞌ na nndaꞌ, ¿Nin juu na nndëë ngitso Tyoꞌtsꞌon na tsixuan juu na jndyoyu conduihin na tonnon jon chaꞌ nndëë ngueeꞌ juu naijon na mꞌaan nquii jon? \p \v 27 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon: \p —ꞌNan na ndiquindëë nntꞌa nnꞌan, nquii Tyoꞌtsꞌon condëë itsꞌaa jonhanꞌ. \p \v 28 Tso Pedro: \p —Já jndë jntyꞌë́ tsoñꞌen ꞌnan nján chaꞌ condëë cotsayꞌö́n jñꞌoon yo ꞌuꞌ. \p \v 29 Tꞌa Jesús, tso jon ndëëhan: \p —Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na iꞌndyii vaaꞌ, oo scuuꞌ, oo ntyje nquii, oo tye juu, ndyee juu, oo ntsinda juu ngꞌe na itsijonhin ntyja na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, \v 30 Nanꞌminꞌ jndye veeꞌ jnda ncyꞌoon tsanꞌñeen cüentahanꞌ xjenva, ndoꞌ xuee na tonnonchen, ncyꞌoon juu cüenta na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu. \s Jndë ndye jnda itsiquindyi Jesús na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin \r (Mt 20:17-19; Mr 10:32-34) \p \v 31 Tëchu Jesús nnꞌan nchoꞌve vi ntyja naijon na ninnquehan. Tso jon ndëëhan: “Quitquenhoꞌ cüenta, cotsava Jerusalén. Ndoꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, juu tsjoonꞌñeen ntsiquindëñꞌenhanꞌ tsoñꞌen jñꞌoon ntyja njan na tji nque nnꞌan na tonanꞌneinhan nchu vaa ꞌnan na nguaa. \v 32 Ee ninncya nnꞌan cüenta ja nduee nnꞌan na tachito conduihin nnꞌan judíos, ndoꞌ joo nanꞌñeen nnanꞌcüejnaanꞌhin ja, ndoꞌ ntjueꞌhin ndaajndyuehin ja.” \v 33 Ndoꞌ ya na jndë tjaꞌhin ja, nnanꞌcueeꞌhan ja, majoꞌ xuee na jndë ndye ngüantꞌö xcö. \p \v 34 Majoꞌ joo nnꞌan nchoꞌveꞌñeen, tataaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiquindyi joo jñꞌoonminꞌ na sinin Jesús ndëëhan ee vitjachen na ntsiꞌman Tyoꞌtsꞌon juuhanꞌ ndëëhan. Mangꞌe joꞌ tataaꞌ nꞌonhinhanꞌ. \s Sinꞌman Jesús ncüii tsannchjaanꞌ \r (Mt 20:29-34; Mr 10:46-52) \p \v 35 Tyꞌentyihan nato. Ya na tëvindyohan tsjoon Jericó, joꞌ vaquityen ncüii tsannchjaanꞌ ꞌndyo natoꞌñeen, ican juu ꞌnan na itsitjahanꞌhin ndëë nnꞌan. \v 36 Ndoꞌ ya na jndyii juu na jndye jndyi nnꞌan cavenon, taxeeꞌ juu nin ꞌnan condui. \v 37 Jnduehan nnon juu: \p —Nquii Jesús, tsan na jnan Nazaret, jon venon joꞌ. \v 38 Xjen na jndyii juu na nndaꞌ, taꞌ juu na sixuaa juu, tso juu: \p —Nndaꞌ Jesús, ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ tsjan David na jndyocahanꞌ, cꞌonꞌ na ntyꞌia rö nchjiꞌ. \p \v 39 Ndoꞌ joo nnꞌan na veꞌjndyee, jnanꞌtyiaꞌhanhin na quitsichen juu ꞌndyo juu, majoꞌ jndeintyichen sixuaa nndaꞌ juu: \p —ꞌUꞌ na condui tsjan David na jndyocahanꞌ, cꞌonꞌ na ntyꞌia rö nchjiꞌ. \p \v 40 Joꞌ tacüentyjeeꞌ Jesús, tꞌua jon tsꞌian ndëë nnꞌan na quindyoyꞌonhan tsanꞌñeen na mꞌaan jon. Ndoꞌ vi na jndë tueeꞌ juu, taxeeꞌ jon nnon juu, tso jon: \p \v 41 —¿Nin ꞌnan ntꞌue tsonꞌ na quitsꞌa ꞌuꞌ? \p Tꞌa juu, tso juu: \p —Nndaꞌ ta, ncyaꞌ na ntyꞌia nntꞌa. \p \v 42 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu: \p —Cꞌonꞌ na ya mandyiaꞌ nndaꞌ. Ngꞌe na mavantyja tsonꞌ ja, joꞌ na jndë jnꞌmanꞌ. \p \v 43 Ndoꞌ ninñoonꞌ tyincyaahanꞌ na jndyiaaꞌ nndaꞌ juu. Tantyja juu toxenꞌ Jesús, totsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ mantyi nque nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, ya na jntyꞌia nanꞌñeen na nndaꞌ tui, tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. \c 19 \s Jesús yo Zaqueo \p \v 1 Xjen na tueeꞌ Jesús tsjoon Jericó, vavenon jon tyquiiꞌ tsjoonꞌñeen. \v 2 Joꞌ tomꞌaan ncüii tsꞌan na jndyu Zaqueo. Conintquehin ndëë nnꞌan na cotye sꞌon cüentaaꞌ gobiernon tsjoon Roma. Ndoꞌ tyahin. \v 3 Ntꞌue jndyi tsꞌon juu na ndyiaaꞌ juu Jesús, majoꞌ ngꞌe na quilꞌëhin, joꞌ ndiquindëë ndyiaaꞌ juu jon ngꞌe jndye jndyi nnꞌan. \v 4 Ngꞌe joꞌ jnannon juu, tja juu na tonnonchen, joꞌ tava juu ncüii tsꞌoon na ventyjeeꞌ ꞌndyo nato naijon na ngüenon Jesús, chaꞌ ya nndyiaaꞌ nnon juu jon. \v 5 Ndoꞌ xjen na tyjeeꞌ Jesús joꞌ, jndondë jon, tso jon: \p —ꞌUꞌ Zaqueo, quitsityuaꞌ, quindyoꞌcueeꞌ ee xeevahin icanhanꞌ na ntjo ya ja vaꞌ. \p \v 6 Joꞌ quintyjachen tacue juu. Yo na neiinꞌ juu tayꞌoon juu Jesús vaaꞌ juu. \v 7 Majoꞌ ya na jntyꞌia nnꞌan na nndaꞌ sꞌaa jon, tsoñꞌenhan tonanꞌneinhan jñꞌoonꞌ jon, jnduehan: \p —Cüa nquii Jesús, jndë tatsijonhin yo tsꞌan na itsitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon na ntixeeꞌ tsanꞌñeenhin. \p \v 8 Jndë joꞌ, tëcüentyjeeꞌ Zaqueo, tso juu nnon Jesús: \p —Nndaꞌ ta, xoncüe ꞌnan njan na min, ninncyahanꞌ ndëë nanninñenꞌ, ndoꞌ mantyi minꞌcya ro tsꞌan na siviꞌnnꞌan ja juu na tenoonꞌ na tsjö tsaꞌnndaꞌ na quityion juu nnon gobiernon, nanein ntsintcüꞌëhanꞌ nnon tsanꞌñeen ninque veeꞌ jnda chaꞌxjen na tjiꞌ ja ntꞌö juu. \p \v 9 Itso Jesús: \p —Xeevahin juu na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan, nque nnꞌan na mꞌan vꞌaavahin, jndë nanꞌxuanhin juuhanꞌ, ee juu ntyjëëhë mantyi conduihin tsjan Abraham na jndyocahanꞌ. \v 10 Ee ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, jndyoquintꞌuë nnꞌan na jndë cotsu ñuaanhan na ntsinꞌman jahan. \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ sꞌon \r (Mt 25:14-30) \p \v 11 Joo nnꞌan na tondye jñꞌoonminꞌ, jnanꞌtiuhan na macje njntyꞌia ndëëhan na ntyeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon tsoñꞌen, ncüjeeꞌhanꞌ ee jndë mandyo na ngueꞌ Jesús Jerusalén. Mangꞌe joꞌ sininntyichen jon ncüiichen jñꞌoon na quindyehan na tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌhanꞌ juuhanꞌ. \p \v 12 Tso jon ndëëhan: “Tomꞌaan ncüii tsꞌan na tꞌman tonduihin. Sijndaꞌ jon na nnduiꞌ jon ndyuaa ꞌnaanꞌ jon, ncja jon ncüiichen ndyuaa na tycya na ncyꞌoon jon cüenta tsꞌian na ntsixuan jon rey, ndoꞌ ndë joꞌ nndyo nntcüeꞌ jon. \v 13 Majoꞌ vitjachen na nnduiꞌ jon na ncja jon joꞌ, tꞌman jon nqui nnꞌan na cotyeꞌntjonhan nnon jon. Tꞌman sꞌon tyincyaa jon nnon ncüii cüiihan na veꞌ tejndei ya jonhanꞌ joohan. Tso jon ndëëhan: Quijntꞌuehoꞌ nchu vaa nntꞌahoꞌ na ntantjonhoꞌ yo sꞌonminꞌ viochen xjen na ja tacꞌön. \v 14 Majoꞌ joo nnꞌan ndyuaa tsjoonꞌ jon, jndohanhin. Tꞌuahan tsꞌian ndëë nnꞌan na tentyjahan toxenꞌ jon, jnduehan: Já tyiꞌquintꞌue nꞌö́n na nndui tsanvaꞌ tsꞌan na ityeꞌntjon jon já. \p \v 15 “Ndoꞌ juu tsanꞌñeen, vi na jndë tyꞌoon jon cüenta tsꞌian na ntsixuan jon, jndyo ntcüeꞌ jon ndyuaa naijon na jnan jon. Yajoꞌ joo nanꞌñeen na cotyeꞌntjonhan nnon jon na tejndei jon sꞌonhan, tqueenꞌ jonhan. Ngꞌe ninꞌcüaaꞌ tsꞌon jon nchu xjen na tantjon ncüii cüiihan. \v 16 Joꞌ tyjeeꞌ tsan navejndyee, tso juu nnon jon: Nndaꞌ ta, ¿Aa jndë tyjeꞌ? Ndö sꞌon ꞌnanꞌ, nqui veeꞌ jnda tantjön yo joo sꞌon na tyincyaꞌ nnön. \v 17 Ndoꞌ tso jon nnon juu: Ya jndyi saꞌ, ꞌuꞌ moso njan, ngꞌe na siquindëꞌ ꞌuꞌ ncüii tsꞌian min na chjohanꞌ, joꞌ na maꞌua tsꞌian nnonꞌ na ntcoꞌxenꞌ nqui njoon tꞌman. \v 18 Jndë joꞌ tyjeeꞌ juu tsan na jndë ve, tso juu nnon jon: ¿Aa jndë tyjeꞌ, ta? Ndö sꞌon ꞌnan, ꞌon veeꞌ na tantjön yohanꞌ. \v 19 Ndoꞌ majoꞌntyi tso jon nnon juu: Naneinhin maꞌua tsꞌian nnonꞌ na ntcoꞌxenꞌ nnꞌan ꞌon njoon tꞌman. \p \v 20 “Majoꞌ xjen na tyjeeꞌ ncüiichen tsanꞌñeen, tso juu nnon jon: ¿Aa jndë tyjeꞌ, ta? Ndö sꞌon ꞌnanꞌ, suëhanꞌ quiiꞌ peto. \v 21 Ee ncya jndyi ꞌuꞌ xengꞌe ꞌuꞌ tsꞌan na jndeiꞌ ꞌndyo. Ee ꞌuꞌ mayonꞌ cuenta yuu na chito cüentaꞌ. Min na tajnonꞌ ntjon, majoꞌ ꞌuꞌ mancüiixjen matyjeꞌ. \v 22 Ndoꞌ nquii reyꞌñeen, vi na jndë jndyii jon na tso tsanꞌñeen na nndaꞌ, tꞌa jon, tso jon nnon juu: ꞌUꞌ moso njan na tayuu jntꞌue ꞌuꞌ, majuuto jñꞌoon na tsuꞌ ndöꞌ, ntsꞌa na juuhanꞌ quitꞌuiihanꞌ ꞌuꞌ ntyja ꞌnan na saꞌ. Jen mantyjiꞌ na ja tsꞌan na jndeiꞌ ꞌndyö na mayꞌön cüenta yuu na chito cüenta ndoꞌ na mancüiixjen matyjë yuu na chito ja jnꞌön. \v 23 Ngꞌe na nndaꞌ nchjiꞌ, ¿Ndu na tatëquityiꞌ joo sꞌon njan naijon na ngüantjonhanꞌ? Ee xe na saꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ nein na jndë tyjë, ncyꞌön ntcüꞌë juu sꞌon njan yo jndahanꞌ. \v 24 Ndoꞌ joꞌ tso jon ndëë minndye nnꞌan na mꞌanhan ngiaaꞌ juu: Cüa, quitjiꞌhoꞌ sꞌon njan ntꞌö tsanvahin ndoꞌ cyahoꞌhanꞌ nnon nquii tsꞌan na nqui veeꞌ jnda tantjon. \v 25 Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan: Nndaꞌ ta, ¿Ndu na ncyꞌoonntyi jonhanꞌ ndoꞌ jndë yꞌoon jon nqui veeꞌ jnda na nndaꞌ? \v 26 Ndoꞌ tꞌa reyꞌñeen, tso jon: Quindyehoꞌ ntsjö ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na min ꞌnaanꞌ juu, ncyꞌoonntyichen juu cüenta. Majoꞌ juu tsꞌan na taꞌnan ꞌnaanꞌ cuen, nnduiꞌñꞌen chjo ꞌnan na itsitiu juu na tsixuan juu. \v 27 Ndoꞌ joo nanꞌñeen na jndohin ja, na tyiꞌquintꞌue nꞌonhan na nditque ja ntyja ꞌnaanhan, quindyochohoꞌhin ntjoohin, ndoꞌ quinanꞌcüjehoꞌhin na tonnön.” \s Taqueeꞌ Jesús Jerusalén \r (Mt 21:1-11; Mr 11:1-11; Juan 12:12-19) \p \v 28 Vi na jndë sinin Jesús jñꞌoonvaꞌ, tjantyichen jon na vja jon Jerusalén. \v 29 Juu xjen na vavindyooꞌ na ngueeꞌ jon tsjoon Betfagé yo Betania, mandyooꞌ tyoꞌ na jndyu Olivos, tꞌua jon tsꞌian ndëë ve nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yohin na cꞌohan ncüii ntꞌaa. \v 30 Tso jon ndëëhan: \p —Cꞌohoꞌ tsjoon chjo na mꞌaan jndyoyu na tondëëhoꞌ. Ndoꞌ xjen na ntsaqueꞌhoꞌ tyquiiꞌhanꞌ, joꞌ njntyꞌiahoꞌ ncüii snon chjo na tyen oꞌ. Minꞌncüii jnda tacontjo tsꞌan juu oꞌ. Quinanꞌquinanꞌhoꞌ juu oꞌ, ndoꞌ quindyoyꞌonhoꞌ choꞌñeen ntjoohin. \v 31 Ndoꞌ xe na aa ngüaxeeꞌ tsꞌan ndëëhoꞌ ndu na conanꞌquinanꞌhoꞌ juu quiooꞌñeen, quinduehoꞌ nnon juu: “Nquii tsꞌan na conduihin na icoꞌxen jon já, nquii jon nninjntꞌuehin juu oꞌ.” \p \v 32 Ndoꞌ tyꞌehan juu ntꞌaa na tꞌua jon ndëëhan, ndoꞌ tijndaꞌ juu snonꞌñeen chaꞌxjen na tso jon ndëëhan. \v 33 Ndoꞌ viochen xjen na jnanꞌquinanꞌhin juu isnonꞌñeen, nque nnꞌan na njnuenꞌ oꞌ, jnduehan: \p —¿Ndu na conanꞌquinanꞌhoꞌ snonvaꞌ? \p \v 34 Tꞌahan, jnduehan: \p —Nquii tsan na conduihin na ityeꞌntjon jon já, nquii jon nninjntꞌue yahin juu oꞌ. \p \v 35 Jndë joꞌ tyeyꞌonhan juu choꞌñeen na mꞌaan Jesús. Ndoꞌ tyiohan ndiaahan naxenꞌ oꞌ, ndoꞌ tantjo jon quiooꞌñeen. \v 36 Ndoꞌ viochen na venon jon nato, totjiꞌ nnꞌan ndia tonco na cüehan, tonanꞌnueinꞌhinhanꞌ nato na ngüenon jon. \v 37 Ndoꞌ naijon na tantyqueꞌ nato juu tyoꞌ na jndyu Olivos yuu jon na covityincyooꞌ Jerusalén, tsoñꞌen nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, yo na nein jndyihin taꞌhin jndei tonanꞌxuaahan, tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon ntyja tsoñꞌen tsꞌian tꞌman na jndë jntyꞌia ndëëhan na totsꞌaa Jesús na tyiꞌjeꞌquindëë nnduihanꞌ yo najndei na tsixuan nquii tsꞌan. \p \v 38 Jnduehan: \p —Juu tsanvahin ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaanhin. Nquii jon na taquintyja na tꞌman conduihin, icüjeeꞌnon jon yo xueeꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na ityeꞌntjon jon tsoñꞌen. Ntyja ꞌnaanꞌ jon, nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue ncyaa jon na tajñuaanꞌ tsꞌon cꞌön na tonnon jon. Conanꞌtꞌmaanꞌ jaa nquii jon na mꞌaan nandyentyichen. \p \v 39 Majoꞌ minndye nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos na mꞌanhan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, jnduehan nnon Jesús: \p —ꞌUꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, joo nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon yo ꞌuꞌ, cüanꞌ ndëëhan na tanduehan jñꞌoonminꞌ. \p \v 40 Majoꞌ tꞌa jon jndyuehan, itso jon: \p —Quindyehoꞌ ntsjö, xe nnanꞌchen nanminꞌ jndyuehan, yajoꞌ joo ntjöꞌhinꞌ nnanꞌtꞌmaanꞌhanꞌ ja. \s Siꞌndaaꞌhanꞌ nchjii Jesús ntyja ꞌnaan nnꞌan Jerusalén \p \v 41 Xjen na tueeꞌ jon ꞌndyo tsjoon Jerusalén, ndoꞌ xjen jndyiaaꞌ jonhanꞌ, sitꞌioohanꞌhin ntyja ꞌnaan nnꞌan na mꞌan joꞌ. \v 42 Chaꞌvijon ndëë nnꞌan tsjoonꞌñeen sinin jon, tso jon: “Juu xeevahin, xe veꞌ aa taaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa na icanhanꞌ chaꞌ ntjo yahoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ ndincyaahan na ncüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ. \v 43 Ee mangüentyja xjen na joo nnꞌan na jndohan ꞌoꞌ, nnanꞌyahan teonntjöꞌ xiꞌjndio ꞌndyo tsjoonhoꞌ na ntꞌahan tyiaꞌ yohoꞌ ata jeꞌquindëë nnduiꞌhoꞌ. \v 44 Nnanꞌtyuiiꞌñꞌenhan nnꞌan tsjoonhoꞌ ndoꞌ nnanꞌcüjehan nantque ndoꞌ mantyi yoquijndë ndahoꞌ. Nnanꞌtyuiiꞌhan ntjöꞌ na tijntꞌue na jndë tsjoonhoꞌ, minꞌncüiihanꞌ xeꞌquiꞌndyehan na vaquityenhanꞌ nacjooꞌ tyjehanꞌ. Nndaꞌ ngenonhoꞌ ngꞌe tataaꞌ nꞌonhoꞌ na jñon Tyoꞌtsꞌon ja na ntsinꞌman jon ñuaanhoꞌ.” \s Icüjiꞌ Jesús nnꞌan tyquiiꞌ vatsꞌon tꞌman \r (Mt 21:12-17; Mr 11:15-19; Jn 2:13-22) \p \v 45 Jndë na tso jon na nndaꞌ, taqueeꞌ jon juu vatsꞌon tꞌman, joꞌ taꞌ jon tjiꞌ jon nnꞌan chꞌen, joo nnꞌan na condëë ꞌnan quiiꞌ vꞌaaꞌñeen. \v 46 Ndoꞌ tso jon ndëëhan: \p —Vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ: “Vꞌa njan conduihanꞌ vꞌaa naijon na conanꞌnein nnꞌan nnon Tyoꞌtsꞌon.” Majoꞌ ꞌoꞌ, itsijonhanꞌ na contꞌahoꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsëꞌtsjöꞌ yuu jon na cotooꞌ nanntyꞌuee. \p \v 47 Ndoꞌ ꞌio ꞌio totsiꞌman Jesús jñꞌoon ndëë nnꞌan quiiꞌ juu vatsꞌon tꞌmanꞌñeen. Majoꞌ nnꞌan na conintque ndëë ntyee ꞌnaan nnꞌan judíos yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés yo ninꞌnnꞌan na conintque ndëë nnꞌan tsjoon, tojntꞌue vichen nꞌonhan nchu vaa nquii nntꞌahan chaꞌ nnanꞌcueeꞌhan Jesús. \v 48 Majoꞌ taꞌtaaꞌ nꞌonhan nchu ya nntꞌahan ee tsoñꞌen nnꞌan chen chen totquenhan cüenta juu jñꞌoon na incyaa jon. Ntꞌue nꞌon jndyihan na nndyehan joo jñꞌoonꞌñeen na totsinin jon. \c 20 \s Ntyja ꞌnaanꞌ najndei na condui Jesús \r (Mt 21:23-27; Mr 11:27-33) \p \v 1 Ncüii xueeꞌñeen tacjuꞌhanꞌ na itsiꞌman Jesús ndëë nnꞌan tyquiiꞌ juu vatsꞌon tꞌmanꞌñeen. Tyincyaa jon jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ na itsinꞌman jon ñuaan nnꞌan. Ndoꞌ nque ntyee na conintque ntyja ꞌnaanꞌ nnꞌan judíos, squenonhan na mꞌaan jon yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, yo ninꞌnnꞌan na conintque ndëë nnꞌan tsjoon. \v 2 Jnduehan nnon jon: \p —Quitsuꞌ ndë́, ¿Nin naijndei condui ꞌuꞌ na tjiꞌ nanminꞌ quiiꞌ vatsꞌon? Ndoꞌ ¿Nin juu tyincyaa na matsixuanꞌhanꞌ? \p \v 3-4 Joꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan, tso jon: \p —Mantyi ja ngüaxꞌë ncüii jñꞌoon ndëëhoꞌ. Tsꞌian na totsiquindëëꞌ Juan nnꞌan, juu najndei na tonduihin, ¿yuu jnanhanꞌ? ¿Aa nquii Tyoꞌtsꞌon tyincyaa na tonduihin na nndaꞌ, oo aa veꞌ nnꞌan jndue na quitsꞌaa jonhanꞌ? Cüa, quitꞌahoꞌ ndyi. \p \v 5 Joꞌ joo nanꞌñeen jnanꞌnein nquehan yo ntyjehan, jnduehan: \p “Xe na aa nnduë nquii Tyoꞌtsꞌon tyincyaa na totsixuan Juan juu tsꞌianꞌñeen, yajoꞌ ngitso tsanvahin ndëë: ¿Ndu na tatëntyja nnꞌön jñꞌoon na toninncyaa jon? \v 6 Majoꞌ xe na aa nnduë nnꞌan jndue na quitsiquindëëꞌ Juanꞌñeen nnꞌan, yajoꞌ tsoñꞌen nnꞌan ntuenꞌhan ntjöꞌ jaa na nnanꞌcüjehan jaa, ee jndë vantyja nꞌonhan na nquii Juan conduihin tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon nchu vaa ꞌnan na nnguaa.” \v 7 Ngꞌe na nndaꞌ jnanꞌtiu nanꞌñeen, jnanꞌntcüeꞌhan jñꞌoon nnon Jesús: \p —Aa já ndicüaaꞌ nꞌö́n nin juu tyincyaa jñꞌoon na quitsiquindëëꞌ tsanꞌñeen nnꞌan. \p \v 8 Ndoꞌ na jnduehan na nndaꞌ, mantyi sintcüeꞌ ta Jesús jñꞌoon ndëëhan: \p —Tanin, min xeꞌquitsjö ndëëhoꞌ nin juu tyincyaa najndei na condui ja na matsꞌa nanꞌminꞌ. \s Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaan nnꞌan na totaꞌntyjeeꞌhan ntꞌöö ntjon \r (Mt 21:33-44; Mr 12:1-11) \p \v 9 Jndë joꞌ taꞌ Jesús, sinin jon jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ndëë nnꞌan, tso jon: “Tomꞌaan ncüii tsꞌan, juu tsanꞌñeen jnonꞌ jon ntꞌöö tëndöndyooꞌ tsjan tyuaa ꞌnaanꞌ jon. Jndëcya tyincyaa jon cüenta juu ntjonꞌñeen nduee minndye nnꞌan, jndë joꞌ tja jon ncüiichen ndyuaa na majndye xuee. \v 10 Ndoꞌ ya na tentyja xjen na tueꞌ juu ntjonꞌñeen, jñon jon ncüii moso ꞌnaanꞌ jon na mꞌan nanꞌñeen na nninncyahan cüenta ꞌnan na vacüjaꞌhanꞌ jon. Majoꞌ nanꞌñeen jeꞌ, tjaꞌhin juu, jñon ntcüeꞌhanhin na taꞌnan tachu juu. \v 11 Joꞌ jñon nndaꞌ jon ncüiichen mosooꞌ jon. Mantyi tonanꞌcüejnaanꞌhan juu tsanꞌñeen ndoꞌ tjaꞌhanhin. Jndë joꞌ jñon ntcüeꞌhanhin na taꞌnan tachu juu. \v 12 Jndëcya nquii tsanꞌñeen jñon nndaꞌ jon ncüiichen moso ꞌnaanꞌ jon na jndë ndye. Juu tsanꞌñeen jnanꞌqueeꞌhanhin, tjiꞌhan juu quiiꞌ ntjonꞌñeen. \p \v 13 “Na matsꞌia nquii tsanꞌñeen na ꞌnaanꞌ ntjonꞌñeen, sitiu jon: ¿Nin ꞌnan chi ntsꞌa ja? Ndö vaa ntsꞌa, nquii tsansꞌa jnda na tꞌman vaa na venchjihin, njñönhin na mꞌan nanꞌñeen, tyiꞌnan ro na nntꞌa nanminꞌ na njonhin. \v 14 Majoꞌ nque nanꞌñeen na contꞌa tsꞌian tyuaa ꞌnaanꞌ jon, xjen na jntyꞌiahan na jnda nquii jon na jndë tyjeeꞌ, jnduehan ndëë ntyjehan: Tsꞌian ya yuuꞌ nntjo ntjonvahin ntꞌö juu. Cüa, quinanꞌcuëëꞌhin chaꞌ ntjohanꞌ nduëë. \v 15 Ndoꞌ tjiꞌhanhin quiiꞌ ntjonꞌñeen, ndoꞌ jnanꞌcueeꞌhanhin.” \p Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús ndëë nanꞌñeen, tso jon: \p “Nquii jon na ꞌnaanꞌ ntjonꞌñeen, ¿Nin ꞌnan mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ na ntsꞌaa jon? \v 16 Ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon ndoꞌ ntscüje jon nanꞌñeen. Ndoꞌ nninncyaa jon ntjon ꞌnaanꞌ jon ndëë mañoon nnꞌan.” \p Ndoꞌ nque nnꞌan na condye jñꞌoonminꞌ na sinin Jesús, jnduehan: \p —Tyiꞌjon ncyaa Tyoꞌtsꞌon na nndui na nndaꞌ. \p \v 17 Majoꞌ Jesús, quii jndyiaaꞌ jon ndëëhan. Tjiꞌ jon ncüii jñꞌoon na sijoonꞌ nquiihin na conduihin tsjöꞌ na ninjntꞌue. Tso jon: \p Vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ: \q Nque albañin na conanꞌya vꞌaa, juu tsjöꞌ na conduehan na tyiꞌjeꞌcüijntꞌuehanꞌ, \q majuutohanꞌ vaquityen tyenhanꞌ nqui tsjaanꞌ vꞌaa. \m Na nndaꞌ vaa na tso jñꞌoonꞌñeen, ¿Nchu vaa na cotjiꞌhoꞌ cüenta na itsiquindyihanꞌ? \v 18 Minninchen tsꞌan na ndicüaaꞌ tsꞌon ntyja njan, ijuꞌviꞌhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan na tonhin na tyioohin nacjooꞌ tsjöꞌ. Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌninꞌcantyja tsꞌon ja, majndaꞌ na ntꞌuiiviꞌhanꞌhin. Juu ꞌnan na ngenon juu itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ꞌnan na ntjon tsꞌan na tyioo ncüii tsjöꞌ tꞌman nacjooꞌ, na sitiuu jndëhanꞌhin. \p \v 19 Ndoꞌ nnꞌan na conintque ndëë ntyee yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, xjenꞌñeen tojntꞌuehin nchu vaa nquii ntꞌahan na nntꞌuehan Jesús, ee taaꞌ nꞌonhan na nacjo nquehan sinin jon juu jñꞌoonꞌñeen. Majoꞌ ncyaahan nnꞌan na jndye jndyiꞌhin. \s ¿Aa ichuhanꞌ na quityiön sꞌon na ique gobiernon? \r (Mt 22:15-22; Mr 12:13-17) \p \v 20 Mangꞌe na nndaꞌ, tojntꞌue yantyihan nchu vaa nquii nntꞌahan. Joo nanꞌñeen mꞌan ntyjehin na contꞌa nquehin na njon jndyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ngiohan. Jñonhin nanꞌñeen naijon na mꞌaan Jesús. Tꞌuahin tsꞌian ndëë nanꞌñeen na quitsaquindahin jñꞌoon na toninncyaa jon. Ndoꞌ vi na jndë joꞌ, nninncyahan cüenta jon ntꞌö gobernado chaꞌ coꞌxen tsanꞌñeenhin. \v 21 Joꞌ taxeeꞌ nanꞌñeen nnon Jesús: \p —Nndaꞌ ta na matsiꞌmanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, mangiö na jndyoyu matsininꞌ ndoꞌ matsiꞌmanꞌ chaꞌxjen chuhanꞌ, min tacotsaꞌ na njon nchjiꞌ yo ncüii tsꞌan, majoꞌ ncüiichen tsꞌan tyiꞌcueeꞌ tsonꞌhin. ꞌUꞌ ninnquiiꞌchen na matsiꞌmanꞌ na quitsꞌaa tsꞌan chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon. \v 22 Ndoꞌ nanein ta, ninꞌquindyë́, nquii César, tsan na conintque tsjoon Roma, ¿Aa chuhanꞌ na quityiö́n sꞌon na ique jon, ndoꞌ aa tyiꞌquichuhanꞌ? \p \v 23 Majoꞌ nquii Jesús, taaꞌ tsꞌon jon na conanꞌviꞌnnꞌanhan. Joꞌ tso jon ndëëhan: \p \v 24 —Quinanꞌmanhoꞌ ncüii xoquituꞌ denario nnön. ¿Nin tsꞌan xquen chuuꞌhanꞌ ndoꞌ nin tsꞌan xueeꞌ na chuuꞌhanꞌ? \p Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan: \p —Nquii César chuuꞌhanꞌ, juu tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tsjoon Roma. \p \v 25 Yajoꞌ tso jon ndëëhan: \p —Ngꞌe na nndaꞌ, quityionhoꞌ sꞌon na ique César na tsixuanhanꞌ cüentaaꞌ jon, ndoꞌ mantyi ncyahoꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na tsixuanhanꞌ cüentaaꞌ nquii jon. \p \v 26 Joꞌ taꞌnan jndëë jntꞌahan na quitꞌuiihanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na totsinin jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan. Ndoꞌ nanꞌñeen na jntꞌuehan na quitꞌuiihanꞌhin ntyja ꞌnaan joo jñꞌoon na tꞌa jon, vacue mꞌaanꞌ nꞌonhan yo jñꞌoon na sintcüeꞌ jon. \s Cotaꞌxeeꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan \r (Mt 22:23-33; Mr 12:18-27) \p \v 27 Jndë joꞌ minndye nnꞌan judíos na conduihan tmaanꞌ saduceos, squenonhan na mꞌaan Jesús. Nanꞌñeen tyiꞌcantyja nꞌonhan na ngüandoꞌ xco tsꞌan na jndë tueꞌ. Veꞌ ngꞌe joꞌ, ndö vaa jñꞌoon na tyequinduehan nnon jon: \p \v 28 —ꞌUꞌ ta na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, nquii Moisés tji jon jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ já xe ngueꞌ ncüii tsansꞌa ndoꞌ ntjo scuuꞌ juu, yajoꞌ juu tyje tsꞌooꞌñeen ngoco juu yo itsaaꞌ juu. Ncꞌon ntsinda juu yo tsanscuꞌñeen chaꞌ ntsinon juu na tantsinda tsoxio juu tꞌon. \v 29 Quindyiaꞌ, ndö vaa ꞌnan na tui. Tomꞌan ntyqueꞌ nannon na ninncüii tsꞌan ntsindahan. Juu tsantque toco juu, majoꞌ xjen na tueꞌ juu, tatꞌoon jnda juu yo scuuꞌ juu. \v 30 Jndë joꞌ juu tsan na jndë ve, toco juu yo tsanscuꞌñeen. \v 31 Jndë joꞌ tsan na jndë ndye toco juu yo tsanscuꞌñeen. Ndoꞌ majoꞌntyi tsoñꞌen na ntyqueꞌ nanꞌñeen, ncüii ro ncüiihan toyꞌonhan juu na tondiscuhanhin ndoꞌ tjëhan. Minꞌncüii ndahan yohin. \v 32 Ndoꞌ na matsꞌia mantyi nquii tsanscuꞌñeen, tueꞌ juu. \v 33 Ndö jñꞌoon na ninꞌquitaꞌxꞌë́ nnonꞌ, juu xjen na nntaꞌndoꞌ xco nnꞌan, ¿Nin ncüii joo na ntyqueꞌ nanꞌñeen na ndisaaꞌ juu? Ee tsoñꞌen na ntyqueꞌhan tondiscuhanhin. \p \v 34 Tꞌa Jesús, itso jon ndëëhan: \p —Nnꞌan tsonnangue na mꞌan nanein cotoncohan, ndoꞌ coninncyahan ndahan na cotonco joo. \v 35 Majoꞌ mꞌan nnꞌan na nanꞌxuanhan na ntaꞌndoꞌ xcohan vi jndë na tjëhan, ndoꞌ mantyi nanꞌxuanhan na ncꞌonhan juu xjen na nnguaa tsonnangue xco. Majoꞌ juu xjenꞌñeen taxeꞌquitoncohan, min nannon, min nanntcu, \v 36 Ee taxeꞌcüje nndaꞌhan. Ntsijonhanꞌhin chaꞌna nque ángeles. Condui nanꞌñeen ntsinda Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na jndë tyincyaa jon na cotaꞌndoꞌ xcohan. \v 37 Mancüiixjen itsohanꞌ na cotaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë ee nquiintyi Moisés siꞌman jon na nndaꞌ yo jñꞌoon na tji jon ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌoon neon zarza na tꞌahanꞌ. Quityquiiꞌ juu jñꞌoonꞌñeen tso jon na nquii ta Tyoꞌtsꞌon conduihin Tyoꞌtsꞌon cüentaaꞌ Abraham, yo Isaac, yo ninꞌJacobo. \v 38 Juu jñꞌoonꞌñeen tsiꞌmanhanꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin Tyoꞌtsꞌon cüenta nnꞌan na cotandoꞌ, chito cüenta ntꞌoo. Joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na joo nnꞌan na vantyja nꞌon cotandoꞌhan. \p \v 39 Yajoꞌ minndye nnꞌan na conanꞌman nchu vaa tsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, tꞌahan, jnduehan nnon jon: \p —Nndaꞌ ta, taquinjonꞌ jñꞌoon na tsuꞌ. \p \v 40 Ndoꞌ joo nnꞌan tmaanꞌ saduceosꞌñeen, tavi tꞌonhan na nanꞌxuanhan ñuaanhan na ntaꞌxeeꞌntyichenhan jñꞌoon nnon jon. \s ¿Nin tsꞌan tsjan condui nquii Jesús? \r (Mt 22:41-46; Mr 12:35-37) \p \v 41 Taxeeꞌ Jesús ndëë nnꞌan: \p —¿Nchu vaa na condue nnꞌan na nquii Mesías conduihin tsjan David na jndyocahanꞌ? \v 42 Ee nquii David tso jon na condui Mesías nquii ta na ityeꞌntjon jonhin. Juu jñꞌoonꞌñeen jnduihanꞌ cjooꞌ tson na chu salmos. Ndö vaa na itsohanꞌ: \q Nquii ta Tyoꞌtsꞌon itso jon nnon nquii jon na ityeꞌntjon jon jaa: \q Quijmanꞌ ncꞌia ntyjaya naijon na itsitꞌmaanꞌhanꞌ ꞌuꞌ \q \v 43 Ata xjen nque nnꞌan na jndohan ꞌuꞌ jndë sꞌa tmaanꞌhan na cꞌonhan nacje ꞌnanꞌ. \m \v 44 Ngꞌe na nndaꞌ vaa tso juu jñꞌoonꞌñeen, ndö vaa jñꞌoon na mavaxꞌë ndëëhoꞌ. ¿Nchu vaa na conduehoꞌ na nquii Mesías conduihin tsjan David na jndyocahanꞌ, ndoꞌ nquii David tso juu na nquii Mesías conduihin nquii ta na icoꞌxen jonhin? \s Quintꞌahan cüenta yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés \r (Mt 23:1-36; Mr 12:38-40; Lc 11:37-54) \p \v 45 Viochen xjen na nque nnꞌan na jndye jndyiꞌhin manin vaa condyehin, tso Jesús ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon: \p \v 46 “Nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, nein jndyihan na ngondyiꞌhan na cüehan ndiaa tonco chaꞌ quitjiꞌ nnꞌan cüenta na tꞌman conduihan. Ndoꞌ ntꞌue nꞌonhan na nninncya nnꞌan tsꞌonhan nata. Mantyi quiiꞌ ntꞌaanꞌon ninꞌcüendyuaahan naijon na ntsiquinjonchenhanꞌhin. Ndoꞌ xjen na coveeꞌ nguee, mantyi ninꞌcüendyuaahan silla na tonnonchen. \v 47 Majoꞌ ꞌnaan nanntcu ninnque, cotjiꞌ nanꞌñeenhanꞌ na nninꞌnaanhinhanꞌ. Ndoꞌ jndye jñꞌoon conanꞌneinhan nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ quinanꞌtiu nnꞌan na jen conanꞌquindëhan tonnon jon. Jnaanꞌ na nndaꞌ vaa na contꞌahan, jaaꞌ jndyi ntꞌuiihanꞌhin. Tyiꞌntꞌahoꞌ chaꞌxjen ꞌnan na contꞌahan.” \c 21 \s Xoquituꞌ na tyincyaa tsanscu ninnquii \r (Mr 12:41-44) \p \v 1 Sinin Jesús jñꞌoonminꞌ viochen xjen na mꞌaan jon vatsꞌon tꞌman. Joꞌ tquen jon cüenta na nque nantya, jndye sꞌon cotyionhan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ quiton na min joꞌ. \v 2 Mantyi joꞌ jndyiaaꞌ jon ncüii tsanscu ninnquii, jñenꞌ jndyihin. Taquityion juu ve xoquituꞌ sꞌon ve ncüii joo quitonꞌñeen. \v 3 Joꞌ tso Jesús: \p —Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, juu tsanscuvaꞌ tsꞌan ninnquiihin na jñenꞌ jndyihin, jndyentyi tyincyaa juu cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, chichen na tyincya tsoñꞌen nantyaꞌñeen. \v 4 Ee joohan veꞌ sꞌon na vantjoꞌchen na min ndueehan, joohanꞌ na tjueꞌhin quiiꞌ quitonꞌñeen. Majoꞌ juu tsanscuvaꞌ na jñenꞌ jndyihin, tjuꞌñꞌen juu xoquituꞌ na yꞌoon juu, maninꞌ ntyja na ntcüaꞌ juu. \s Itsiquindyi Jesús na nndyuiiꞌ vatsꞌon tꞌman \r (Mt 24:1-2; Mr 13:1-2) \p \v 5 Vendye nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, jnanꞌneinhan ntyja ꞌnaanꞌ juu vatsꞌon tꞌman ndoꞌ mantyi ntyja ꞌnaan joo ntjöꞌ na ya jndyi na tijntꞌue na tycüiꞌhanꞌ ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na njon jndyi na tyincyaa nnꞌan cüentaaꞌhanꞌ na tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Xjenꞌñeen tso Jesús: \p \v 6 —Tsoñꞌen nanꞌmin na cojntyꞌiahoꞌ, mangüentyja xjen na nnanꞌtyuiiꞌ nnꞌanhanꞌ. Minꞌncüii tsjöꞌ jeꞌquintjohanꞌ nacjo ntyjehanꞌ. \s Jnꞌaan na conanꞌmanhanꞌ na mandyo na ntycüii \r (Mt. 24:3-28; Mr 13:3-23) \p \v 7 Ndoꞌ taxeeꞌhan nnon jon, jnduehan: \p —ꞌUꞌ ta na matsiꞌmanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, ¿Yuu xjen na nndui na nndaꞌ? Ndoꞌ ¿Nin jnꞌaan na ntsiꞌmanhanꞌ na jndë mavaa xjen na nndui nanꞌmin? \p \v 8 Tꞌa jon jndyuehan, tso jon: \p “Quitquenhoꞌ cüenta na tyiꞌnanꞌviꞌnnꞌan nnꞌan ꞌoꞌ ntyja ꞌnaan jñꞌoonminꞌ. Ee jndye nnꞌan nninncyo na nnduehan na maja conduihan. Nnduehan na nquehin conduihan Mesías. Ndoꞌ nnduehan: Jndë tentyja xjen na ntycüii tsoñꞌen. Majoꞌ tyiꞌnanꞌjonhoꞌ yo nanꞌñeen. \v 9 Minꞌ tyiꞌndyuehoꞌ ya conincꞌuaa jñꞌoon na ncꞌoon ndyiaꞌ ndoꞌ na conanꞌve nnꞌan nacjo gobiernon ꞌnaanhan. Ee mancüiixjen jndeiꞌhanꞌ ngüenon jndyee nanꞌminꞌ, majoꞌ tyiꞌcoventyja xjen na ngitsu tsonnangue.” \p \v 10 Ndë joꞌ tsontyichen jon ndëëhan: “Nnꞌan ncüii tsonnangue, nnanꞌvehan nacjo nnꞌan ncüiichen tsonnangue. Ndoꞌ ncüii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman ntsꞌaa jon tyiaꞌ yo ncüiichen tsanmꞌaantsꞌian tꞌman. \v 11 Ndoꞌvanjan jndei ngotsꞌii ndoꞌ ncꞌoon jndoꞌ tꞌman ndoꞌ ntycu chen jndyi ncyꞌoonhanꞌ nnꞌan. Ndoꞌ juu tsjöꞌndue nnintyincyooꞌ jnꞌaan tꞌman na mioon ntsityꞌuehanꞌ nnꞌan. \p \v 12 “Majoꞌ vitjachen na nndui tsoñꞌen nanꞌminꞌ, ncyꞌon nnꞌan ꞌoꞌ na nntꞌaviꞌhan ꞌoꞌ ndoꞌ nntyꞌehin ꞌoꞌ. Ndoꞌ mantyi nninncyahan cüenta ꞌoꞌ ndëë nnꞌan quiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaanhan ndoꞌ ntyiꞌhan ꞌoꞌ ntꞌaancjo. Ndoꞌ ncꞌochohan ꞌoꞌ tondëë nnꞌan na conintque yo tondëë nanmꞌannꞌian tꞌman, veꞌ ngꞌe na conanꞌjonhoꞌ yo jñꞌoon na mancya. \v 13 Xjen na ntquenonhoꞌ tsoñꞌen nanꞌminꞌ, ntsiquinaanhanꞌ na ntjiꞌ jndyoyuhoꞌ ntyja njan ndëë nnꞌan. \v 14 Ngꞌe na nndaꞌ, quinanꞌjndaꞌhoꞌ na tyiꞌndyiiꞌ nꞌonhoꞌ nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëë nanꞌñeen chaꞌ ngüañoonꞌhanꞌhoꞌ. \v 15 Ee ncö ntsꞌa na ntsijndaꞌhanꞌ nquenhoꞌ chaꞌ nndëë nnanꞌntcüeꞌhoꞌ jñꞌoon ndëë nanꞌñeen, ata minꞌcya ro joohan na jndohan ꞌoꞌ, jeꞌquindëë nnduehan na juu jñꞌoon na coninncyahoꞌ tyiꞌquijntꞌuehanꞌ, min tyiꞌjeꞌncyaahanꞌ na nnduehan na tyiꞌyuuꞌhanꞌ. \v 16 Mantyi nque tyehoꞌ, ndyeehoꞌ nninncyahan cüenta ꞌoꞌ nduee nnꞌan na nnanꞌcüje nanꞌñeen minndye ꞌoꞌ. Majoꞌntyi nntꞌa ntyje nquehoꞌ yo ntyje tycyahoꞌ ndoꞌ mantyi nnꞌan na ya jñꞌoon yohoꞌ. \v 17 Ndoꞌ jndye jndyihan ncꞌonhan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ꞌoꞌ veꞌ ngꞌe na mꞌanhoꞌ ntyja njan. \v 18 Majoꞌ xeꞌquiꞌndyi na ngitsuhoꞌ. Chaꞌvijon na itsohanꞌ min veꞌ ncüii sonquenhoꞌ tyiꞌjeꞌquitsuhanꞌ. \v 19 Ngꞌe na ntjotyenhoꞌ yo ntyja njan, joꞌ na nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌquintycüii na ntaꞌndoꞌhoꞌ. \s Ntyja ꞌnaanꞌ na nndyuiiꞌ juu tsjoon Jerusalén \p \v 20 “Majoꞌ ya na njntyꞌiahoꞌ na minntyjeeꞌ sondaro xiꞌjndio Jerusalén, yajoꞌ cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na mavaa xjen na nnanꞌtyuiiꞌhan juuhanꞌ. \v 21 Juu xjenꞌñeen joo nnꞌan na mꞌan ndyuaa Judea, quinanꞌnonhan na min ntyoꞌ na ntaꞌntyꞌiuhan joꞌ. Ndoꞌ nnꞌan na mꞌan Jerusalén quinduiꞌhan joꞌ, ndoꞌ nnꞌan na mꞌan jndëë tyiꞌncꞌo ntcüeꞌhan juu tsjoonꞌñeen. \v 22 Ee joo ngueeꞌñeen nanꞌxuanhanꞌ xjen na ntꞌuiiviꞌ Tyoꞌtsꞌon nnꞌan judíos chaꞌ ntsiquindëhanꞌ tsoñꞌen jñꞌoonꞌ jon na tondui. \v 23 Ntyꞌia ro nanntcu na ñjon ndahan juu xjenꞌñeen yo ntyjentcuhan na ꞌndaa nda. Ee ngioo ncüii naviꞌ tꞌman nacjooꞌ ndyuaava, viꞌ jndyi ntsꞌaa Tyoꞌtsꞌon na ntquenon nnꞌan na mꞌan juu xjenꞌñeen. \v 24 Nnanꞌcüje nnꞌan joohin yo xjo ndoꞌ jndyehan ncꞌocho nnꞌanhan chaꞌvijon preso ncüii ncüii tsonnangue. Ndoꞌ joo nnꞌan na tyiꞌquinjon Tyoꞌtsꞌon ngiohin, ntoꞌxenhin Jerusalén ata ngueeꞌ xjen ntyjii jon na ngacüentyjeeꞌ na contꞌahan na nndaꞌ. \s Nanꞌmin nnguaa juu xjen na nndyo nndaꞌ Jesús \r (Mt 24:29-35, 42-44; Mr 13:24-37) \p \v 25 “Juu xjenꞌñeen tꞌman jnꞌaan na nnintyincyooꞌ na njntyꞌia nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ ndoꞌcüjioonꞌ yo chiꞌ ndoꞌ yo ninꞌncjuu. Ndoꞌ nnon tsonnangue, ntsiꞌndaaꞌ jndyihanꞌ ngio nnꞌan. Ndoꞌ ngꞌe na nnincꞌuaa na iju ndaandue ntsiquijñꞌeenhanꞌhin. \v 26 Ntsꞌaahanꞌ na tajndeiꞌ nꞌonhan ngꞌe na coviquityuehan ntyja ꞌnaanꞌ na mꞌaanꞌ jndyi nꞌonhan nchu vaa vja na itsꞌaahanꞌ nnon tsonnangue. Ndoꞌ majuu xjenꞌñeen tsoñꞌen na condui najndë na cotoxenhanꞌ tsjöꞌndue, ntsitoncüiiꞌhanꞌ joohanꞌ. \v 27 Yajoꞌ juu xjenꞌñeen ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, njntyꞌia nnꞌan na ncüjënön nntꞌa tsonnangue. Tyquiiꞌ chincyu nndyö yo juu na nancooꞌ naquixuee na conditꞌman ja. \v 28 Xjen na jndë tyeꞌ na condui nanꞌminꞌ, cüa, quityiiꞌyantyihoꞌ, tyindyuehoꞌ, cꞌon cjehoꞌ ee tajndye vitja na ntsiquindyaa Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ na nduiꞌhoꞌ quityquiiꞌ naviꞌminꞌ.” \s Jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌoon higuera \p \v 29 Juu jñꞌoonva na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ, sinin Jesús juuhanꞌ ndëëhan, tso jon: “Cüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌoon higuera oo minꞌcya ro tsꞌoon. \v 30 Xjen na cojntyꞌiahoꞌ na jndë conduiꞌ tscoꞌndaahanꞌ, cotjiꞌhoꞌ cüenta na jndë tindyo ngueesuaꞌ. \v 31 Mantyi xjen na cojntyꞌiahoꞌ na condui nanꞌminꞌ na jndë tsjö, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na jndë tindyo juu xuee ya tsoñꞌen nnꞌan ntjiꞌ jndyoyuhan na condui Tyoꞌtsꞌon na ityeꞌntjon jon tsoñꞌen. \p \v 32 “Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, nque nnꞌan na mꞌan naneinhin, tyiꞌxeꞌcüjeñꞌenhan ata xjen na jndë siquindëñꞌenhanꞌ tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ. \v 33 Tsjöꞌndue yo tsonnangue ntycüiiñꞌenhanꞌ, majoꞌ joo jñꞌoon na mancya, tsoñꞌenhanꞌ ntsiquindëñꞌenhanꞌ joohanꞌ. \p \v 34 “Quitquenhoꞌ cüenta na tyiꞌninncyahoꞌ na ncjachuhanꞌ ꞌoꞌ na veꞌ conanꞌjontohoꞌ na cocüaꞌ quintcu nnꞌan yo na covehan na condyehan oo na ncꞌon jndyihoꞌ jñꞌoontiu ntyja ꞌnaanꞌ na nchu vaa nquii na ncꞌonhoꞌ ꞌio cha. Ee xe nanꞌminꞌ ncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ, ninjonto ncüjeeꞌnon juu xueeꞌñeen na ntꞌuiihanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon itꞌuii xiuꞌ quiooꞌ. \v 35 Manndaꞌ vaa na ngueeꞌnon juu xueeꞌñeen na mꞌan nnꞌan na ninvaa tsonnangue. \v 36 Mangꞌe na nndaꞌ, ninnquiiꞌchen quitquenhoꞌ cüenta ninvaa xuee na cotsamꞌanhoꞌ. Ndoꞌ quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na nninncyaa jon na ncꞌoon najndeiꞌ nꞌonhoꞌ chaꞌ ya ro nnduiꞌhoꞌ quiiꞌ juu naviꞌ na nndyo, ndoꞌ chaꞌ nndëë ngüentyjeeꞌtyenhoꞌ tonnön, ja na condui tsansꞌa na iꞌua jon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan.” \p \v 37 Ndoꞌ nquii Jesús, tincüii xueeyu totsiꞌman jon ndëë nnꞌan quiiꞌ juu vatsꞌon tꞌmanꞌñeen. Ndoꞌ ya na tovaman, tonduiꞌ ntcüeꞌ jon quiiꞌ tsjoon, toca jon juu tyoꞌ na jndyu Olivos. \v 38 Ndoꞌ tivinonnco, nnꞌan na jndye jndyihan totsquehan vatsꞌon tꞌmanꞌñeen na ndyehan jñꞌoon na toninncyaa jon. \c 22 \s Sijndaꞌ Judas na quitꞌuiiviꞌhanꞌ Jesús \r (Mt 26:1-5, 14-16; Mr 14:1-2, 10-11; Jn 11:45-53) \p \v 1 Majndë vavindyo na ngueeꞌ nguee na cocüaꞌ nnꞌan judíos tyooꞌ na tatsquentë taqueeꞌ. Juu ngueeꞌñeen conanꞌquijndyuhinhanꞌ pascua. \v 2 Ndoꞌ joo ntyee na conintque ndëë nnꞌan judíos yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, ngꞌe na ncyaahan nnꞌan na neinhan Jesús, veꞌ ntyꞌiu tojntꞌue ntyeeꞌñeen nchu vaa nquii ntꞌahan chaꞌ na cueꞌ jon. \p \v 3 Juu xjenꞌñeen nquii Judas na mantyi jndyu juu Iscariote, tua Satanás quiiꞌ tsꞌon juu. Juu juu ncüii nque nnꞌan na nchoꞌve. \v 4 Tja tsanꞌñeen na mꞌan joo ntyee na conintqueꞌñeen yo nantque na cotoxen nanntꞌei cüentaaꞌ juu vatsꞌon tꞌman. Tatsijndaꞌ juu yohan nchu vaa nquii ntsꞌaa juu chaꞌ nninncyaa juu Jesús ndueehan. \v 5 Ndoꞌ nanꞌñeen, sineiinꞌhanꞌ nꞌonhan na nndaꞌ vaa na tso juu, ndoꞌ jnanꞌcüejonhan jñꞌoon na ndyionhanhin na ntsꞌaa juu na nndaꞌ. \v 6 Ndoꞌ mantyi juu siuꞌ juu na nndaꞌ. Joꞌ taꞌ juu tontꞌue juu yuu xjen na ntsijonhanꞌ na nninncyaa juu cüenta Jesús ndueehan xjen na tyiꞌquijntyꞌia nnꞌan. \s Sijndaꞌ Jesús na ntcüaꞌhan pascua \r (Mt 26:17-29; Mr 14:12-25; Jn 13:21-30 1 Co 11:23-26) \p \v 7 Ndoꞌ tueeꞌ juu nguee na cocüaꞌ nnꞌan judíos tyooꞌ na tatsquentë taqueeꞌ. Juu ngueeꞌñeen na conanꞌcüje nanꞌñeen quinman ntyja ꞌnaanꞌ nguee pascua, \v 8 Ndoꞌ jñon Jesús Pedro yo ninꞌJuan ncüii ntꞌaa, tso jon ndëëhan: \p —Cüa, cꞌohoꞌ na nnanꞌjndaꞌhoꞌ na ntcüꞌa jaa ntyja ꞌnaanꞌ nguee pascüa. \p \v 9 Taꞌxeeꞌhan nnon jon: \p —¿Yuu jon ntꞌue tsonꞌ na nnanꞌjntꞌáhanꞌ? \p \v 10 Tꞌa jon jndyuehan, itso jon: \p —Quitquenhoꞌ cüenta, juu xjen na jndë tyequeꞌhoꞌ quiiꞌ tsjoon, joꞌ ntjonhoꞌ ncüii tsansꞌa na yꞌoon juu tsjö na ñjon ndaa. Quitsantyjahoꞌ xenꞌ tsanꞌñeen ata xjen ngueeꞌ juu vꞌaa na ngaqueeꞌ juu. \v 11 Joꞌ quinduehoꞌ nnon nquii tsꞌan na vaaꞌ juu vꞌaaꞌñeen: “Nndaꞌ ta, nquii tsan na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, ivaxeeꞌ jon: ¿Yuu vijon vaa cuarto na nninjntꞌue já na ntcüaꞌ jon cüentaaꞌ nguee pascua yo já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na incyaa jon?” \v 12 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen, ntsiꞌman jon ncüii cuarto ndëëhoꞌ, vꞌaa vequitoꞌ, majndë min quindë ꞌnan, joꞌ quinanꞌjndaꞌ yahoꞌ. \p \v 13 Joꞌ tyꞌehan ndoꞌ tijndaꞌ tsoñꞌen chaꞌxjen na tso Jesús ndëëhan. Ndoꞌ joꞌ jnanꞌjndaꞌhan na ntcüaꞌhan cüentaaꞌ juu pascüa. \p \v 14 Vi jndë tman, tueeꞌnon Jesús joꞌ, tëcjo jon mesa yo nque nnꞌan nchoꞌve na conanꞌjonhan yo jon. \v 15 Tso jon ndëëhan: \p —Juu nguee pascuavahin, ntꞌue jndyi tsꞌön na ninꞌquë quitsman chjo yo ꞌoꞌ vitjachen na ncüꞌiö. \v 16 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tajeꞌcüꞌa nntꞌahanꞌ ata juu xjen na covityincyo jndyoyu nchu vaa itsiꞌmanhanꞌ naijon na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan. \p \v 17 Juu xjenꞌñeen tyꞌoon jon ncüii vaso, jndë na tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon, tso jon ndëëhan: \p —Cyꞌonhoꞌ vasova, quinanꞌcüenonhoꞌhanꞌ ndëë ntyjehoꞌ, ncüii ro ncüii ro ꞌoꞌ cüehoꞌhanꞌ. \v 18 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, nanein na tonnonchen taxeꞌcꞌua ndaa vinon ata juu xjen na ngityeꞌ na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan. \p \v 19 Jndë joꞌ tyꞌoon jon tyooꞌ, mantyi tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndoꞌ tyjee jon tanꞌhanꞌ, tyincyaa jonhanꞌ ndëëhan. Tso jon: \p —Juu tyooꞌva conduihanꞌ sꞌi na mancya na cüꞌiö cüentahoꞌ. Ndö vaa ngontꞌahoꞌ na covañjoonꞌ nꞌonhoꞌ ja. \p \v 20 Ndoꞌ jndë na tcüaꞌhan, majoꞌntyi sꞌaa jon, tyꞌoon nndaꞌ jon vaso. Tso jon: \p —Juu vinon na ñjon vasova, tsiꞌmanhanꞌ juu jñꞌoon xco na maquëntyën yo nꞌeön na ninncya na ntcüeꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ. \v 21 Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, juu tsꞌan na nninncyaa cüenta ja nduee nnꞌan, vaquityen juu mesava yo ja. \v 22 Jñꞌoon na mayuuꞌ, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ngenön chaꞌxjen na jndë tijndaꞌ ntyja njan, majoꞌ ndyiaꞌ jndyi juu tsꞌan na ninncyaa cüenta ja nduee nnꞌan. \p \v 23 Ndoꞌ joꞌ taꞌhan totaꞌxeeꞌhan ndëë ntyjehin nin ncüii joohan na ntsꞌaa na nndaꞌ. \s ¿Nin juu na njonntyichen conduihin? \p \v 24 Mantyi nnꞌan na nchoꞌveꞌhin, jnanꞌjndyehan jndyuehan yo ntyjehan nin ncüii nquehan na ndiquinjonchenhin. \v 25 Majoꞌ tso Jesús ndëëhan: “Nque nanmꞌannꞌian tꞌman tsonnangueva yo nque nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon yo nnꞌan na cotoxen, conchjehan nnꞌan na cotyeꞌntjon ndëëhan, majoꞌ conanꞌquijndyu nanꞌñeen joohan nnꞌan na cotaꞌntyjeeꞌhinhan. \v 26 Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌquichuhanꞌ na ntsamꞌanhoꞌ chaꞌna na contꞌa nanꞌñeen. Ndö vaa na quintꞌahoꞌ, juu tsꞌan na conintꞌmanntyihin, cꞌoon juu chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌtꞌman condui. Ndoꞌ tsꞌan na icoꞌxen, cꞌoon juu chaꞌvijon tsꞌan na ityeꞌntjon ndëë nnꞌan. \v 27 Ee ¿Nin juu na njonchen conduihin, aa juu tsꞌan na vequityen mesa, oo aa juu tsꞌan na ityeꞌntjon joꞌ? ¿Aa chi majuu tsꞌan na vequityen mesa tꞌmanntyichen conduihin? Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, ja mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na condui ja tsꞌan na ityeꞌntjon ndëëhoꞌ. \p \v 28 “ꞌOꞌ conduihoꞌ nnꞌan na jndë ntjotyen yo ja tsoñꞌen naviꞌ na jndë toquenön. \v 29 Mangꞌe na nndaꞌ, maꞌua tsꞌian ndëëhoꞌ na ntyeꞌntjonhoꞌ nnꞌan chaꞌxjen nquii tyëhöꞌ iꞌua jon tsꞌian nnön na ntyeꞌntjön nnꞌan. \v 30 Juu xjenꞌñeen ntsijntꞌa na ntcüaꞌ ꞌoꞌ ndoꞌ ncüehoꞌ yo ja ngiaaꞌ mesa naijon na ntcoꞌxën. Ndoꞌ ngüendyuaahoꞌ nnon silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ na nquehoꞌ ngotoxenhoꞌ joo nchoꞌve ntmaanꞌ ntyjë nnꞌan Israel.” \s Itsiquindyi Jesús na ncüji Pedro \r (Mt 26:31-35; Mr 14:27-31; Jn 13:36-38) \p \v 31 Ndoꞌ tsontyichen ta Jesús: \p —ꞌUꞌ Simón, quenꞌ cüenta na jndë jndaaꞌ Satanás jñꞌoon na tcan juu na ntyiiꞌ juu ngꞌee juu ꞌoꞌ, juu nanꞌñeen itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon na ntscüeꞌndyi tsꞌan ntquen. \v 32 Majoꞌ ja jndë tcꞌan nnon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnanꞌ na juu na mavantyja tsonꞌ tyiꞌntycüiihanꞌ, ndoꞌ vi jndë ntcüeꞌ tsonꞌ tonnön, quitejndeiꞌ joo ntyjë nanmin na ngaquehan ntyja njan. \p \v 33 Majoꞌ tꞌa Simón, tso juu: \p —Nndaꞌ ta, min xe na aa ntyiꞌ nnꞌan ꞌuꞌ vancjo ndoꞌ xe na aa nnanꞌcueeꞌhan ꞌuꞌ, mantyi ninncya na ntyiꞌhan ja vancjo ndoꞌ na ncüꞌiö yo ꞌuꞌ. \p \v 34 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu, tso jon: \p —Pedro, nnonꞌ matsjö, vitjachen na ntsixuaa quilꞌö jeꞌntyi, majoꞌ juu xjenꞌñeen ꞌuꞌ jndë ndye jnda macüji ꞌuꞌ na mavajnanꞌ ja. \s Tso Jesús na mayuuꞌ ntsiquindëñꞌenhanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui \p \v 35 Jndë joꞌ taxeeꞌ Jesús ndëë joo nnꞌan nchoꞌveꞌñeen: \p —Juu xjen na tꞌua ja tsꞌian ndëëhoꞌ na totsancyahoꞌ jñꞌoon, tsjö na tyíꞌntsayꞌonhoꞌ xoquituꞌ, min chetsjaꞌ, min ntcon. Xjenꞌñeen, ¿Aa vaa ꞌnan na totsitjahanꞌ ꞌoꞌ? \p Tꞌahan, jnduehan nnon jon: \p —Taꞌnan yu ro. \p \v 36 Tsontyichen jon ndëëhan: \p —Majoꞌ nanein, nin juu na nayꞌoon ꞌnan na coñjon xoquituꞌ, cayꞌoon juuhanꞌ ndoꞌ mantyi chetsjaꞌ. Ndoꞌ nin juu na taꞌnan xjooꞌ, quijndëë juu ndiaatco ꞌnaanꞌ juu ndoꞌ quitsijnda juu xjooꞌ juu. \v 37 Ee matsjö ndëëhoꞌ, vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ: “Tjiꞌ nnꞌan cüenta na cüajon jnan tsixuan jon chaꞌxjen nque nnꞌan na tꞌman jnan vaa.” \p Nndaꞌ vaa na tso juu jñꞌoonꞌñeen. Jnduihanꞌ ntyja njan, ndoꞌ mayuuꞌ ntsiquindëhanꞌ. \p \v 38 Yajoꞌ jnduehan nnon jon: \p —Ta, quindyiaꞌ, ndö ve xjo yꞌö́n. \p Tꞌa jon, tso jon: \p —Mavaa ya jeꞌ. \s Quiiꞌ Getsemaní tsinin Jesús nnon Tyoꞌtsꞌon \r (Mt 26:36-46; Mr 14:32-42) \p \v 39 Xjenꞌñeen jnduiꞌ Jesús vꞌaa yuujon na tcüaꞌhan. Tja jon tyoꞌ na jndyu Olivos naijon na mancüiixjen toca jon. Ndoꞌ nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tyꞌehan yohin. \v 40 Jndë na tueeꞌ jon joꞌ yohan, tso jon ndëëhan: \p —Quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ tyiꞌngüantjon yutyia ꞌoꞌ xjen na ityiiꞌ juu ngꞌee juu ꞌoꞌ na quinanꞌtjahoꞌ. \p \v 41 Ndoꞌ tjantyi jon chjochen na tonnonchen, chaꞌna tycya na ncjuꞌ tsꞌan ncüii tsjöꞌ. Joꞌ tcoꞌxtye jon, tyeꞌ na sinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. \v 42 Tso jon: “Tyeꞌ, juu jñꞌoon na macꞌan nnonꞌ, xe na aa tsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen na ntꞌue tsonꞌ, quitsiquindyaꞌ ja na tyiꞌngenön juu naviꞌva. Majoꞌ min na macꞌan na nndaꞌ, quindui ntyja na ntꞌue tsonꞌ ncuꞌ, chito chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌön ja.” \p \v 43 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, ncüii ángel na jnan quiñoonꞌndue, tyjeeꞌnon juu na mꞌaan Jesús, tyincyaa juu najndeiꞌ tsꞌon jon. \v 44 Ndoꞌ na tëtsijaaꞌntyichenhanꞌ na siꞌndaaꞌhanꞌ nchjii jon, totsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon yo ninvaa najndei jon. Ndoꞌ juu ndaatjuenꞌ na jnduiꞌhin, chaꞌvijon neonꞌhanꞌ, ninvindyiiꞌ savꞌiuuꞌhanꞌ xjen tyuaachen. \p \v 45 Vi na jndë jnanquintyja jon na sinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon, tja nndaꞌ jon naijon na jntyꞌii jon nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, majoꞌ ntjii jonhin condahin, ee tandiquinanhan veꞌ ngꞌe na sichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌonhan. \v 46 Tso jon ndëëhan: \p —¿Nchu vaa sꞌaahanꞌ ngiohoꞌ na condahoꞌ? Quinanꞌquintyjahoꞌ, quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ tyiꞌngüantjon yutyia ꞌoꞌ xjen na ityiiꞌ juu ngꞌee juu ꞌoꞌ na quinanꞌtjahoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon. \s Tꞌue nnꞌan Jesús \r (Mt 26:47-56; Mr 14:43-50; Jn 18:2-11) \p \v 47 Ninvaa na itsinin Jesús, ndoꞌ squenon nnꞌan na jndye jndyiꞌhin. Tondëëhan vejndyee nquii Judas, majuu juu ncüii nque nnꞌan na nchoꞌve. Sindyooꞌhin nnon Jesús na tꞌu juu quinchoꞌ jon na tyincyaa juu tsꞌonhin. \v 48 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús nnon juu, itso jon: \p —ꞌUꞌ Judas, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën nnꞌan, ¿Aa yo na maꞌvaꞌ quinchꞌö, joꞌ na mancyaꞌ cüenta ja nndue nnꞌan? \p \v 49 Ndoꞌ joo nanꞌñeen na tomꞌanhan yo Jesús, vi na jndë jntyꞌiahan ꞌnan na tui, jnduehan nnon jon: \p —Ta, ¿Aa nnanꞌtjáꞌ ncjo? \p \v 50 Ndoꞌ ncüii joohan ninñoonꞌ sꞌaa juu natëꞌ juu mosooꞌ nquii tyee na conintque. Tyjee juu tsöꞌnqui tsanꞌñeen tontyjaya. \v 51 Yajoꞌ tso Jesús ndëëhan: \p —Maya jeꞌ, quitsacüentyjeeꞌhoꞌ. \p Ndoꞌ tꞌuii jon tsöꞌnqui tsanꞌñeen, sinꞌman jonhin. \v 52 Ndoꞌ sinin Jesús ndëë ntyee na conditque, yo ndëë nanntꞌei na jnan vatsꞌon tꞌman, yo ninꞌnnꞌan na conditque quiiꞌ tsjoon na sacyꞌonhanhin, tso jon ndëëhan: \p —¿Aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na tsanchꞌuee condui ja, joꞌ na jndyo cyꞌonhoꞌ ja yo ncjo yo nonnchꞌio? \v 53 ꞌIo ꞌio tomꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ juu vatsꞌon tꞌman, ndoꞌ min tatꞌuehoꞌ ja. Majoꞌ naneinhin jndë tentyja xjen ꞌnaanhoꞌ na conanꞌjonhoꞌ yo nquii yutyia na icoꞌxen juu ntyja ꞌnaanꞌ najaan. \s Icüji Pedro ntyja ꞌnaanꞌ Jesús \r (Mt 26:57-58, 69-75; Mr 14:53-54, 66-72; Jn 18:12-18, 25-27) \p \v 54 Ndoꞌ nanꞌñeen na tꞌuehan Jesús, tyeyꞌonhan jon vaaꞌ nquii tyee na conintque. Ndoꞌ juu Pedro, tycya tycya tantyja juu. \v 55 Nnꞌan na tyeyꞌonhan Jesús, jndë na jnanꞌntjonhan chon tochꞌen, xiꞌjndio tyecüendyuaahan nnon chonꞌñeen, ndoꞌ mantyi juu Pedro tacjo jon quiiꞌ ntꞌanhan. \v 56 Ndoꞌ ncüii tsanscu na ityeꞌntjon ndëë nnꞌan vꞌaaꞌñeen, jndyiaaꞌ juu na vaquityen Pedro naijon naxuee chon. Quii jndyiaaꞌ juu nnon jon, ndoꞌ tso juu: \p —Mantyi tsansꞌavaꞌ vayꞌoon juu jñꞌoon yo juu Jesús. \p \v 57 Majoꞌ tji Pedro, tso jon: \p —ꞌUꞌ tsanscu, tyiꞌcüajnꞌan ja tsanvaꞌ. \p \v 58 Tja ngue chjo xjen ndoꞌ jndyiaaꞌ ncüiichen tsꞌanhin, tso juu nnon jon: \p —Mantyi ꞌuꞌ vayonꞌ jñꞌoon yo Jesús. \p Majoꞌ tꞌa jon: \p —Aa xe ꞌuꞌ. Minꞌchjo chito aa joꞌ ja. \p \v 59 Tëca chaꞌnan ncüii hora ndoꞌ ncüiichen tsꞌan sijndeiꞌ ꞌndyo juu, tso juu ndëë nnꞌan: \p —Jñꞌoon mayuuꞌ na toquiñꞌen tsanvaꞌ yo Jesús ee conduihin tsan na jnan ndyuaa Galileahin. \p \v 60 Tꞌa Pedro ꞌndyo tsanꞌñeen: \p —Ja, minꞌchjo tyiꞌquintji jñꞌoon na matsuꞌ. \p Ninvaa na itsinin jon yo tsanꞌñeen ndoꞌ sixuaa ro quilꞌö. \v 61 Ndoꞌ na nndaꞌ, tequen ta Jesús, jndyiaaꞌ jndyoyu jon nnon Pedro. Ndoꞌ ninñoonꞌ tañjoonꞌ tsꞌon juu jñꞌoon na jndë siquindyi Jesús juu: “Vitjachen na ntsixuaa quilꞌö jeꞌntyi, majoꞌ ꞌuꞌ jndë ndye jnda macüji ꞌuꞌ ntyja njan.” \v 62 Ndoꞌ jnduiꞌ Pedro joꞌ, taxjen vaa tꞌioo jndyi jon. \s Conanꞌcüejnaanꞌ nnꞌan Jesús \r (Mt 26:67-68; Mr 14:65) \p \v 63 Nque nanꞌñeen na totquenhan cüenta Jesús, tonanꞌcüejnaanꞌhanhin ndoꞌ totjaꞌhan jon. \v 64 Ndoꞌ mantyi jnanꞌtyenhan ndiaa nnon jon, jndë joꞌ taxeeꞌhan nnon jon: \p —Cüa, cüiyuuꞌ ꞌndyoꞌ nin juu icüjaꞌ ꞌuꞌ. \p \v 65 Ndoꞌ mantyi jndye mañoon jñꞌoon tsanꞌ na tonduehan cjooꞌ jon. \s Tyencyahan cüenta Jesús nduee nnꞌan na conintque \r (Mt 26:59-66; Mr 14:55-64; Jn 18:19-24) \p \v 66 Vi na jndë tixuee, nque nnꞌan na conintque tondëë nnꞌan judíos, yo ntyjehan nque ntyee na conditque, ndoꞌ yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, tëncüihan yo ntyjehan. Ndoꞌ tyeyꞌonhan Jesús naijon na conanꞌjndaꞌhan jñꞌoon. Jndë na tëncüihan joꞌ, taꞌxeeꞌhan nnon jon, jnduehan: \p \v 67 —Quitsuꞌ ndë́, ¿Aa condui ꞌuꞌ nquii Mesías? \p Tꞌa jon jndyuehan: \p —Min xe na aa ntsjö ndëëhoꞌ, majoꞌ xeꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja. \v 68 Ndoꞌ min xe na aa ngüaxꞌë ndëëhoꞌ, majoꞌ ꞌoꞌ xeꞌquitꞌahoꞌ ꞌndyö, \v 69 Majoꞌ nanein na tonnonchen, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ncjöquijman ngiaaꞌ jon tontyjaya naijon na itsitꞌmaanꞌntyichenhanꞌ ja. Nquii jon na taquintyja najndei na conduihin. \p \v 70 Ndoꞌ na tso jon na nndaꞌ, tsoñꞌen nanꞌñeen taꞌxeeꞌhan nnon jon, jnduehan: \p —Yajoꞌ ¿Aa condui ꞌuꞌ Jnda Tyoꞌtsꞌon? \p Tꞌa jon jndyuehan, tso jon: \p —Nquehoꞌ conduehoꞌ na jon condui ja. \p \v 71 Joꞌ jnduehan ndëë ntyjehan: \p —Tyiꞌicanhanꞌ na ndyëë jñꞌoon jndyue mañoon nnꞌan nchu vaa na ngiohan ntyja ꞌnaanꞌ jnaanꞌ juu, ee manquëntyë jndë jndyëë jñꞌoon ꞌndyo nquii juu. \c 23 \s Tyeyꞌonhan Jesús na mꞌaan Pilato \r (Mt 27:1-2, 11-14; Mr 15:1-5; Jn 18:28-38) \p \v 1 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen na tëncüihan joꞌ, jnanꞌquintyjahan, tyeyꞌonhan Jesús na mꞌaan Pilato. \v 2 Taꞌhan tonduehan nnon tsanꞌñeen nchu vaa ngiohan na itsitjahin. Jnduehan: \p —Jndë jndiö́ na juu tsanvaꞌ itsiꞌndaaꞌ juu nꞌon nnꞌan ndyuaaminhin. Itso juu na joo sꞌon na coꞌxen César na quitye nnꞌan, tandyiönhanꞌ. Ndoꞌ mantyi manquiintyi juu tso juu na conduihin Mesías na taquintyja na tꞌman conduihin. \p \v 3 Ndoꞌ Pilato, vi na jndë jndyii jon na jnduehan na nndaꞌ, taxeeꞌ jon nnon Jesús, tso jon: \p —¿Aa mayuuꞌ condui ꞌuꞌ nquii tsan na taquintyja na tꞌman condui na coꞌxenꞌ ntyꞌiuꞌ nnꞌan judíos? \p Tꞌa Jesús ꞌndyo jon: \p —Majoꞌ ro chaꞌxjen na matsuꞌ. \p \v 4 Ndoꞌ tso Pilato ndëë ntyee na conintque yo ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin: \p —Juu tsanvaꞌ, minꞌncüii tacovijndaꞌ na aa itsitjahin. \p \v 5 Majoꞌ tonanꞌjndeiꞌ jndyue nanꞌñeen, jnduehan: \p —Tsojnaanꞌ juu jñꞌoon na itsiꞌman juu, itsꞌaahanꞌ na joo nnꞌan ninvaa ndyuaa Judea conanꞌjmiinꞌhan na conanꞌvehan cjooꞌ tsamꞌaantsꞌian tꞌman. Taꞌ juu toninncyaa juu jñꞌoonꞌñeen ndyuaa Galilea ndoꞌ majoꞌntyi itsꞌaa juu tsjoonvahin. \s Tyeyꞌonhan Jesús na mꞌaan Herodes \p \v 6 Ndoꞌ juu Pilato, vi na jndë jndyii jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Galilea, taxeeꞌ jon ndëë nanꞌñeen xe na aa condui Jesús tsꞌan ndyuaa Galilea. \v 7 Ndoꞌ vi na jndë taaꞌ tsꞌon Pilato na jnan Jesús ndyuaa Galilea naijon na icoꞌxen Herodes, yajoꞌ scüenon jonhin na mꞌaan tsanꞌñeen na coꞌxen juu jon. Juu Herodes tyjeeꞌ ya jon Jerusalén ngꞌe na mꞌaan nguee. \v 8 Ndoꞌ ya na jndyiaaꞌ Herodes Jesús, tyincyaahanꞌ na neiinꞌ jndyi jon, ee tijndye xuee ninꞌcüajnaanꞌ jonhin. Ee jndë tondyii jon jñꞌoon na tovinein ntyja ꞌnaanꞌ Jesús ndoꞌ ntyja jndyi tsꞌon jon na ntsꞌaa Jesús jnꞌaan tꞌman na nndyiaaꞌ jon. \v 9 Jndye jñꞌoon taxeeꞌ jon nnon Jesús, majoꞌ minꞌncüii jñꞌoon taꞌnan tꞌa jon. \v 10 Ndoꞌ nque ntyee na conintque yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, mantyi tyꞌehan na mꞌaan Herodes. Tonanꞌxuaahan na tonduehan nchu vaa ngiohan na itsitja Jesús. \v 11 Ndoꞌ juu Herodes ndoꞌ mantyi yo nque sondaro ꞌnaanꞌ jon, jntꞌahan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan Jesús, jnanꞌcüejnaanꞌhan jon. Jnanꞌcüehan ncüii ndiaahin na njonhanꞌ chaꞌnan ndiaa cocüe rey, jndë joꞌ jnanꞌcüenon ntcüeꞌhanhin na mꞌaan juu Pilato. \v 12 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen, nquii Pilato yo Herodes, ntjo ya ntcüeꞌ ngiohan yo ntyjehan ee tijndye xuee tomꞌanhan na vjehan ntyjehan. \s Covijndaꞌtyen na cueꞌ Jesús \r (Mt 27:15-26; Mr 15:6-15; Jn 18:39-19:16) \p \v 13 Ndoꞌ Pilato tqueenꞌ jon ntyee na conintque yo nanmꞌannꞌian yo nnꞌan na jndye jndyiꞌhin. \v 14 Tso jon ndëë nanꞌñeen: \p —ꞌOꞌ jndyoyꞌonhoꞌ tsanvaꞌ na conduehoꞌ na ityiiꞌ juu jñꞌoon ndëë ntyjehoꞌ nnꞌan judíos na quinanꞌvehan nacjooꞌ nquii gobiernon. Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, tondëë tsoñꞌenhoꞌ jndë tajndöhin ndoꞌ minꞌncüii jnaanꞌ juu tatijndaꞌ na tsoñꞌen jñꞌoon na conduehoꞌ cjooꞌ juu. \v 15 Ndoꞌ min nquii Herodes taꞌnan ntjii jon jnaanꞌ juu, joꞌ na iscüenon ntcüeꞌ jonhin na mꞌan ja. Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, minꞌncüii tyiꞌcotsitjahin na tsixuan juu na cueꞌ juu. \v 16 Ngꞌe na nndaꞌ, joꞌ na ncꞌua ja tsꞌian na ngichuꞌ juu, ndë joꞌ ntsiquindyahin. \p Manndaꞌ vaa jñꞌoon na sintcüeꞌ Pilato ndëë nnꞌan judíosꞌñeen. \p \v 17 Ncüii ncüii chu, juu xjen na coveeꞌ nguee na conanꞌcüje nnꞌan judíos quinman, vaa costumbre na ncüii tsꞌan na mꞌaan naviꞌ ntꞌö Pilato, itsiquindyaa jon tsanꞌñeen ndueehan, nin juu na cotanhan nnon jon. \p \v 18 Ngꞌe na nndaꞌ, tsoñꞌen nanꞌñeen tyeꞌ jnanꞌxuaahan, jnduehan: \p —Cüjiꞌ tsanvaꞌ, ndoꞌ quitsiquindyaꞌ juu Barrabás. \p \v 19 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen jndë tjueꞌ sondarohin vancjo ngꞌe vaa jnaanꞌ juu na tejndyee juu ndëë nnꞌan quiiꞌ tsjoon na jnanꞌvehan cjooꞌ gobernado, ndoꞌ mantyi na iscueeꞌ juu tsꞌan. \v 20 Ndoꞌ ngꞌe na ninꞌquitsiquindyaa Pilato Jesús, joꞌ na tꞌman nndaꞌ jon joo nnꞌan judíosꞌñeen. \v 21 Majoꞌ jnanꞌxuaa nndaꞌhan, jnduehan: \p —Cüa, maninjon ro quitꞌionꞌhin tsonjnꞌaan. \p \v 22 Tꞌa jon jndyuehan na jndë ndye jnda: \p —¿Ndu? Quinduehoꞌ nnön, ¿Nin ꞌnan vaa na jen tꞌman sitjahin? Minꞌncüii jnaanꞌ juu taꞌnan ntji na tsixuan juu na cueꞌ juu. Yajoꞌ ntsꞌa na quichuꞌ jndyee juu, ndoꞌ ndëë joꞌ ntsiquindyahin. \p \v 23 Majoꞌ ninvito tonanꞌjndeiꞌ jndyuehan. Jndei tonanꞌxuaahan, totanhan na quitꞌion jonhin tsonjnꞌaan. Yajoꞌ tangueeꞌ Pilato chaꞌxjen jñꞌoon na jnanꞌxuaahan. \v 24 Ndoꞌ tso jon na quindui chaꞌxjen na cotanhan. \v 25 Joꞌ siquindyaa ntcüeꞌ jon juu tsanꞌñeen na tanhan na mꞌaan vancjo, na tejndyee juu ndëë nnꞌan na jnanꞌvehan cjooꞌ gobernado ndoꞌ na iscueeꞌ juu tsꞌan. Ndoꞌ mantyi tyincyaa jon Jesús ndueehan na quintꞌahan yo jon nchu vaa na ntꞌue nꞌonhan. \s Cotꞌionhan Jesús tsonjnꞌaan \r (Mt 27:32-44; Mr 15:21-32; Jn 19:17-27) \p \v 26 Xjen na tyeyꞌon sondaro Jesús na ntꞌionhan jon tsonjnꞌaan, tꞌuehan ncüii tsꞌan na jnan jndëë, tsan na jndyu Simón, juu juu tsꞌan tsjoon Cirenehin. Nque sondaroꞌñeen jntꞌahan na quichu tsanꞌñeen tsonjnꞌaan na cantyja juu toxenꞌ Jesús. \p \v 27 Jndye jndyi nnꞌan tentyja toxenꞌ Jesús, quiiꞌ ntꞌanhan ñꞌen nanntcu na totyuee jndyihan ndoꞌ tonanꞌxuaahan na itsiꞌndaaꞌ jndyihanꞌ ngiohan na jntyꞌiahan ꞌnan na tquenon Jesús. \v 28 Joꞌ tequen jon ndëë nanntcuꞌñeen, tso jon ndëëhan: \p —ꞌOꞌ nanntcu Jerusalén, tandyueehoꞌ ntyja njan, quityueehoꞌ ntyja ꞌnaan nquehoꞌ yo ndahoꞌ. \v 29 Ee quitquenhoꞌ cüenta, mangüentyja xuee na nndue nnꞌan: “Joo nanntcu nnꞌan ndueꞌ yo ntyjehan na tyiꞌquiñjon nda na tayoꞌndaa jnanꞌquiteiꞌhan, tꞌman jndë tyio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaanhan.” \v 30 Xjenꞌñeen ngitaꞌ nnꞌan na nnduehan ndëë ntyoꞌ tꞌman: “Quitjaꞌ ꞌoꞌ nacjö́,” ndoꞌ mantyi ndëë ntyoꞌ quijndë nnduehan: “Quityꞌiuhoꞌ já na ncüjë.” \v 31 Ee xe nanꞌmin contꞌa nnꞌan yo ja na tajnan tsixuan, matꞌmanntyichen naviꞌ ngenon nanꞌñeen na vaa jnanhan. \p \v 32 Ndoꞌ nque sondaroꞌñeen, mantyi tyechohan ve nnꞌan na tꞌuiityenhanꞌhin na tontꞌahan natyia na tojnaanꞌ jnanꞌcüjehan joo nanꞌñeen yo Jesús. \v 33 Xjen na squehan ncüii joo na conanꞌquijndyuhan juuhanꞌ Tyoꞌ Tsiꞌxquen Tsꞌoo, joꞌ tꞌionhan Jesús tsonjnꞌaan yo joo nanꞌñeen na tyia nnꞌanhin, ncüii tsanꞌñeen ngiaaꞌ jon tontyjaya ndoꞌ ncüiichenhin ngiaaꞌ jon tontyjatymaanꞌ. \v 34 Tso Jesús: \p —ꞌUꞌ Tyeꞌ, nque nnꞌan na contꞌaviꞌ ja, quitsitꞌman tsonꞌhan ee tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhan ꞌnan na contꞌahan ja. \p Ndoꞌ joo sondaroꞌñeen, tyꞌehan xꞌiaaꞌ na njntyꞌiahan nin joohan ninjnoonꞌ ncüii cüii ndiaaꞌ jon. \v 35 Ndoꞌ nnꞌan na sque joꞌ, ninvito tojntyꞌiahan jon. Ndoꞌ nque nanmꞌannꞌian veꞌ tonanꞌcüejnaanꞌhin jon, tonduehan: \p —Juu tsanvahin, naviꞌ na toquenon nnꞌan, totsinꞌman juuhan, joꞌ nanein xe na aa mayuuꞌ conduihin nquii Mesías na tꞌion Tyoꞌtsꞌon tsꞌianhin na coꞌxen jon jaa, quitsinꞌman nquiihin naviꞌ na iquenon juu. \p \v 36 Ndoꞌ mantyi nque sondaroꞌñeen jnanꞌcüejnaanꞌhan Jesús. Tyentyjaaꞌhin na nninncyahan vinon të na ncꞌu jon. \p \v 37 Jnduehan: \p —ꞌUꞌ xe na aa mayuuꞌ na taquintyja na tꞌman condui ꞌuꞌ na coꞌxenꞌ nnꞌan judíos, cüa quitsinꞌman nquii ꞌuꞌ naviꞌva na maquenoonꞌ. \p \v 38 Tondyeyu xquen tsonjnꞌaan tꞌionhan tscaaꞌ na nnonhanꞌ jndui jñꞌoon griego, yo jñꞌoon latyen, yo ninꞌjñꞌoon hebreo. Itsohanꞌ: “Ndö nquii tsꞌan na taquintyja na tꞌman conduihin na icoꞌxen jon nnꞌan judíos.” \p \v 39 Ndoꞌ ncüii joo nnꞌan naviꞌ nnꞌanhin, tsan na jñon sondaroꞌñeen tsonjnꞌaan na mintyjeeꞌ tongiaaꞌ jon, mantyi scüejnaanꞌ juuhin. Tso juu: \p —Condui ꞌuꞌ Mesías, ¿Aa tyiꞌyuuꞌ? Ngꞌe joꞌ, quitsinꞌman nquii ꞌuꞌ naviꞌ na maquenoonꞌ, ndoꞌ mantyi já. \p \v 40 Majoꞌ tꞌa ncüiichen tyje tsanꞌñeen, sityiaꞌ juuhin, tso juu: \p —Cüa jen tyiꞌncyaꞌ ꞌuꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ cüejon itꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌuꞌ chaꞌxjen na iquenon nquii Jesús. \v 41 Ndoꞌ ve jaa mayuuꞌ chuhanꞌ na quenön na nndaꞌ, ee cotyiön na jndë jnanꞌtja jaa. Majoꞌ juu tahaꞌ, minꞌncüii natyia tacotsꞌaa jon. \p \v 42 Ndë joꞌ tso juu nnon Jesús: \p —Nndaꞌ ta, cañjoonꞌ tsonꞌ ja ya na ngueꞌ naijon na matyentjonꞌ. \p \v 43 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo tsanꞌñeen, tso jon: \p —Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö nnonꞌ, xeevahin ncꞌonꞌ yo ja quityquiiꞌ juu paraíso naijon na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon. \s Tyincyaa Jesús na tueꞌ jon \r (Mt 27:45-56; Mr 15:33-41; Jn 19:28-30) \p \v 44 Xjen na tueeꞌ yajminꞌ, sꞌaahanꞌ na tijaan ninvaa tsonnangue, ata xjen na ndye na matman. \v 45 Ee ndoꞌcüjioonꞌ sꞌaahanꞌ na tijaanhanꞌ. Ndoꞌ juu ndiaa tco na ntyja quityquiiꞌ vatsꞌon tꞌman, xoncüe yahanꞌ jndyiiꞌ. \v 46 Majuu xjenꞌñeen jndei sixuaa Jesús, tso jon: \p —Tyeꞌ, ntꞌöꞌ maꞌndyi ntyja na vantꞌö. \p Ndoꞌ vi jndë tso jon na nndaꞌ, tueꞌ jon. \p \v 47 Ndoꞌ juu capitán, tsan na icoꞌxen sondaroꞌñeen, vi na jndë jndyiaaꞌ jon na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui, sitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon, tso jon: \p —Jñꞌoon na mayuuꞌ, juu tsanvaꞌ tajnan totsixuan jon. \p \v 48 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na tëncüi joꞌ na jntyꞌiahan ꞌnan na tui, xjen na tyentcüeꞌhan ntꞌaahan, totuenꞌhan ndaꞌ ndeiꞌndyahan chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na itsiꞌndaaꞌhanꞌ ngiohan. \v 49 Majoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na taꞌjnꞌaanhan Jesús yo joo nanntcu na tentyja toxenꞌ jon na jnanhan Galilea, matycyaaꞌ tintyjeeꞌhan, jntyꞌiahan na tquenon Jesús nanꞌminꞌ. \s Tyequityꞌiuhan Jesús \r (Mt 27:57-61; Mr 15:42-47; Jn 19:38-42) \p \v 50 Tomꞌaan ncüii tsꞌan na toquijndyu José. Juu jon tsꞌan Tsjoon Arimateahin, ntꞌö Judea. Juu tsanꞌñeen ncüii nque nnꞌan na conduihan nanmꞌannꞌian ꞌnaan nnꞌan judíos. Ya tsꞌanhin ndoꞌ jndyoyu conduihin na tonnon Tyoꞌtsꞌon. \v 51 Mantyi tominndooꞌ jon na ngueeꞌ xjen na juu na ityentjon Tyoꞌtsꞌon tsoñꞌen, nnintyincyooꞌhanꞌ. Min taꞌnan sijon tsanꞌñeen yo jñꞌoon na jnanꞌjndaꞌ ntyje nanmꞌannꞌianhin na cueꞌ Jesús. \v 52 Juu José tja jon na mꞌan Pilato, tëcan jon siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús. \v 53 Jndë joꞌ taquityjee jonhanꞌ nnon tsonjnꞌaan. Ndoꞌ iscüetyjo jon ndiaa sábana tsan lino tsꞌoo Jesús, jndë joꞌ tjaquityiiꞌ jonhin quiiꞌ tsëꞌtsjöꞌ na jnanꞌya nnꞌan na minꞌjon tacovantyꞌiu tsꞌanhanꞌ. \v 54 Juu xueeꞌñeen, xuee na conanꞌjndaꞌ nnꞌan judíos na ntaꞌjndyeehan na nnanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ngꞌe na jndë tman juu xjenꞌñeen, joꞌ na mavaa xjen na ngityeꞌ juu xjen na quitaꞌjndyeehan. \p \v 55 Ndoꞌ joo nanntcu na jnan Galilea na tyincyohan yo Jesús, tentyjahan ndoꞌ jntyꞌia ndëëhan juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen yo nchu vaa na tantyꞌiu jon. \v 56 Jndë joꞌ tyentcüeꞌhan Jerusalén, tyenanꞌjndahan nasi quichi yo nchenꞌ na ntyeehinhanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús. \p Joo nanntcuꞌñeen taꞌjndyeehan juu xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos chaꞌxjen na juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ. \c 24 \s Ntyja ꞌnaanꞌ na taꞌndoꞌ xco Jesús \r (Mt 28:1-10; Mr 16:1-8; Jn 20:1-10) \p \v 1 Majoꞌ vanco xuee na vejndyee soana, tyꞌehan naijon na vaa tsiꞌtsꞌuaꞌñeen yo vendyechen ntyjentcuhan. Tyechohan nasi quichi na jndë jnanꞌjndaꞌhan na ntyeehinhanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús. \v 2 Majoꞌ vi na jndë squehan joꞌ, jntyꞌiahan na juu tsjöꞌ na tëꞌ ꞌndyo juu tsëꞌtsjöꞌñeen, jndë tquenaanꞌhanꞌ. \v 3 Ndoꞌ ya na tyequeꞌhan tyquiiꞌhanꞌ, tavi cuaa siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús. \v 4 Ndoꞌ viochen xjen na totsiquijñꞌeenhanꞌhin na nndaꞌ jndë tui, ya jntyꞌiahan, tityincyooꞌ ve tsꞌan ndyo ndëëhan, cüehan ndiaa quichiꞌ na quixuee jndyihanꞌ. \v 5 Joꞌ tyue jndyi nanntcuꞌñeen, tyetangiohan xenꞌ tyuaachen. Jndue nanꞌñeen ndëëhan: \p —Juu tsꞌan na vandoꞌ, ¿Ndu na cojntꞌuehoꞌhin quiiꞌ ntꞌan ntꞌoo? \v 6 Tacꞌoonhin ntjoohin, jndë vandoꞌ xco jon na tueꞌ jon. Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na tso jon ndëëhoꞌ xjen na ninmꞌaan jon ndyuaa Galilea. \v 7 Tso jon na nquii jon na conduihin tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na coꞌxen jon tsoñꞌen nnꞌan, mancüiixjen chuhanꞌ na nninncya nnꞌan cüentahin nduee nnꞌan na nanꞌxuan jnan, ndoꞌ njñonhin jon tsonjnꞌaan. Majoꞌ xee na jndë ndye, ngüandoꞌ xco jon. \p \v 8 Yajoꞌ tañjoonꞌ nꞌonhan juu jñꞌoon na totso Jesús ndëëhan. \v 9 Ndoꞌ joo nanntcuꞌñeen, jnanhan na vaa tsiꞌtsꞌua, tyꞌentcüeꞌhan na mꞌan nnꞌan quinchoꞌncüii yo minndyechen ntyjehan na conanꞌjonhan yo Jesús. Jnanꞌquindyiihan nanꞌñeen na nndaꞌ vaa ꞌnan na tui. \v 10 Joo nanntcuꞌñeen na tyenanꞌquindyiihan nanꞌñeen, joꞌ María, tsan tsjoon Magadán, yo Juana, yo ncüiichen María ndyee juu Santiago, yo minndyechen ntyjentcuhan. \v 11 Majoꞌ joo nnꞌan quinchoꞌncüiiꞌñeen, juu jñꞌoon na jnanꞌnein nanntcuꞌñeen, tyꞌonhan cüentahanꞌ na veꞌ ninntyi jñꞌoonhanꞌ. Tatëntyja nꞌonhinhanꞌ. \p \v 12 Majoꞌ juu Pedro jeꞌ, jnanquintyja jon, jnannon jon, tja jon na vaa tsiꞌtsꞌuaꞌñeen. Ndoꞌ vi jndë na jndondyi jon quityquiiꞌhanꞌ, ntjii jon xiaꞌntyi ndiaa quichiꞌñeen minquintoꞌhanꞌ. Jndë joꞌ tëntcüeꞌ nndaꞌ jon vꞌaa, vacue tomꞌaanꞌ tsꞌon jon tsoñꞌen na jndë tui. \s Ndö ꞌnan na tui viochen xjen na ñjon ve tsꞌan nato Emaús \r (Mr 16:12-13) \p \v 13 Ndoꞌ quenꞌ cüenta, majuuntyi xueeꞌñeen, ve nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, tyꞌehan tsjoon chjo na jndyu Emaús, juuhanꞌ tycya mꞌaanhanꞌ yo Jerusalén chaꞌna quinchoꞌncüii kilómetros. \v 14 Coꞌohan ndoꞌ tonanꞌnein nquehan tsoñꞌen nanꞌminꞌ na jndë tui. \v 15 Ndoꞌ viochen xjen na tyꞌehan, tonanꞌneinhan yo ntyjehan, ndoꞌ nquiintyi Jesús tentyja jonhan. Ninvixjen tja jon yo joohan. \v 16 Majoꞌ min na jntyꞌia ndëëhan jon, tatyincyaahanꞌ na ntaꞌjnꞌaanhan nin tsꞌanhin. \v 17 Ndoꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan: \p —¿Nin jñꞌoon na conanꞌnein nquehoꞌ nato na coꞌohoꞌ? \p Ndoꞌ tyecüentyjeeꞌhan, tityincyooꞌ na chjooꞌ jndyi nꞌonhan. \v 18 Ndoꞌ ncüiihan, tsan na jndyu Cleofas, tꞌa juu ꞌndyo jon, tso juu: \p —¿Aa xiaꞌntyi ꞌuꞌ tsꞌan na veꞌ tyjeꞌ yaꞌ Jerusalén, ngꞌe joꞌ tyiꞌquintjiꞌ nchu vaa ꞌnan na tui vja ro ndoꞌ xee venjoonꞌ? \p \v 19 Joꞌ taxeeꞌ Jesús: \p —¿Nin ꞌnan tui? \p Joohan tꞌahan, jnduehan nnon jon: \p —Aa ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, tsan tsjoon Nazaret na toninncyaa jon jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, jaaꞌ tsꞌian na totsꞌaa jon yo jñꞌoon na totsinin jon tondëë tsoñꞌen nnꞌan. \v 20 Ndoꞌ nque ntyee na conintque yo nanmꞌannꞌian nján, tyincyahan cüenta jon na quitꞌuiityenhanꞌhin na cueꞌ jon. Joꞌ na jñon nnꞌanhin tsonjnꞌaan. \v 21 Ndoꞌ já, jen tontyja nꞌö́n na nduihin na ntsiquindyaa jon jaa nnꞌan Israel. Ndoꞌ vandyaꞌ joꞌ, naneinhin jndë ndye xuee na tui nanꞌminꞌ. \v 22 Ndoꞌ chito xiaꞌntyi joꞌ, ñꞌen nanntcu tmaanꞌ na nanꞌxuán, jndyojnanꞌquindyiihan já jñꞌoon na siquijñꞌeenhanꞌ já. Ee vitsjoon tonco quiuuꞌ, tyꞌehan naijon na vaa juu tsiꞌtsꞌua, \v 23 Majoꞌ tavi siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon cuaa. Ndoꞌ tyincyo ntcüeꞌhan, ndoꞌ tonduehan ndë́ na tityincyooꞌ ángeles ndëëhan, ndoꞌ na jndue nanꞌñeen ndëëhan na vandoꞌ xco jon. \v 24 Jndë joꞌ tyꞌe minndye ntyjë́ naijon vaa juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen ndoꞌ jntyꞌiahan na mayuuꞌ chaꞌxjen na jndue nanntcuꞌñeen, majoꞌ nquii Jesús, taꞌnan jntyꞌiahanhin. \p \v 25 Yajoꞌ tso Jesús ndëëhan: \p —ꞌOꞌ nnꞌan na tyiꞌquitquenhoꞌ cüenta tsoñꞌen jñꞌoon na tondue nque nnꞌan na toninncyahan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, min tyiꞌcjooꞌ nꞌonhoꞌ na ngantyja nꞌonhoꞌhanꞌ. \v 26 Mangiohoꞌ na nquii Mesías chuhanꞌ na ijndeiꞌhanꞌ na quitjon jon tsoñꞌen naviꞌminꞌ ndoꞌ jndëcya ngüentyja na ngityeꞌ na ntsitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon jon. \p \v 27 Ndë joꞌ taꞌ Jesús na totsiꞌman jon ndëëhan tsoñꞌen jñꞌoon na chuuꞌ quiiꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na itsininhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. Tyeꞌhanꞌ yo jñꞌoon na tquen Moisés ndoꞌ chen chen tꞌuiihanꞌ jñꞌoon na tquen tsoñꞌen nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon nchu vaa ꞌnan na nnguaa. \p \v 28 Xjen na tëvindyohin tsjoon chjo naijon na coꞌohan, yajoꞌ sꞌaa jon na vjantyichen jon na tonnon. \v 29 Majoꞌ jnanꞌjndeiꞌ jndyuehan nnon jon. Jnduehan: \p —Cüa ntyjë, quintjo ꞌuꞌ yo já ee jndë tman nanein, jndë vavinton. \p Joꞌ taqueeꞌ jon vꞌaaꞌñeen na ntjohin yo nanꞌñeen. \v 30 Ndoꞌ xjen na tecjo jon mesa yohin, tyꞌoon jon cüenta tyooꞌ, tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon, jndë joꞌ tyjee jon tanꞌhanꞌ, ndoꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndëëhan. \v 31 Jndë na jntyꞌiahan na sꞌaa jon na nndaꞌ, yajoꞌ chaꞌvijon tyincyaahanꞌ na xuee jntyꞌiahan, ndoꞌ yajoꞌ taꞌjnꞌaanhan na nquii Jesús condui juu tsanꞌñeen. Majoꞌ ninjonto tsuhin tondëëhan. \v 32 Ndoꞌ joꞌ taxeeꞌhan ndëë ntyjehan: \p —Aa tyiꞌyuuꞌ tyincyaahanꞌ na njon jndyi ngiö juu xjenꞌñeen na sinin jon ndëë na tincyö nato, na siꞌman jon nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tondui. \p \v 33 Ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen jnanꞌquintyjahan, ndoꞌ tyentcüeꞌhan Jerusalén. Joꞌ squehan na mꞌan nque nnꞌan na quinchoꞌncüiiꞌñeen na tojnaanꞌ mꞌanhan yo minndyechen nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yohan. \v 34 Ndoꞌ nque nnꞌan na quinchoꞌncüiiꞌñeen, jnduehan ndëë nanꞌñeen. \p —Jñꞌoon na mayuuꞌ na jndë vandoꞌ xco ta Jesús ee jndë tityincyooꞌ jon nnon Simón. \p \v 35 Ndoꞌ mantyi ve nanꞌñeen tonanꞌneinhan nchu vaa na tui xjen na njonhan nato ndoꞌ na taꞌjnꞌaanhan jon xjen na tyjee jon tanꞌ tyooꞌ yohan. \s Tityincyooꞌ Jesús ndëë nnꞌan na conanꞌjon yo jon \r (Mt 28:16-20; Mr 16:14-18; Jn 20:19-23) \p \v 36 Ninvaa na conanꞌneinhan jñꞌoonminꞌ, ndoꞌ nquii Jesús tityincyooꞌ minntyjeeꞌ jon xoncüe quiiꞌ ntꞌanhan. Tso jon ndëëhan: \p —¿Aa tijaan yahoꞌ? \p \v 37 Majoꞌ mioon tyuehan, sꞌaahanꞌ ngiohan na cojntyꞌiahan ncüaanꞌ tsꞌoo. \v 38 Ndoꞌ tso jon ndëëhan: \p —¿Ndu na jen itsiquijñꞌeenhanꞌ ꞌoꞌ ndoꞌ na ve vaa na mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ? \v 39 Quijntyꞌiahoꞌ ntꞌö yo ngꞌë na mancöntyë ndö. Quitꞌuehoꞌ ja ndoꞌ quijntyꞌiahoꞌ ee ncüaanꞌ tsꞌoo min ndiꞌ min siiꞌ taꞌnan quichuhanꞌ, chaꞌxjen na cojntyꞌiahoꞌ na chö ja. \p \v 40 Ndoꞌ vi jndë na tso jon na nndaꞌ, siꞌman jon ntꞌö jon yo ngꞌee jon ndëëhan. \v 41 Ndoꞌ sꞌaahanꞌ nꞌonhan na aa mayuuꞌ na nquii jon, majoꞌ mantyi tyincyaahanꞌ na neinhan ndoꞌ totsiquijñꞌeenhanꞌhin. Viochen xjen na tquenonhan na nndaꞌ, taxeeꞌ jon ndëëhan: \p —¿Aa vaa chjo ꞌnan na ya ntcüaꞌ tsꞌan? \p \v 42 Ndoꞌ tyincyahan ncüii tanꞌ quitscaa jnein. \v 43 Tyꞌoon jonhanꞌ, ndoꞌ tquii jonhanꞌ na tondëëhan. \v 44 Jndë joꞌ tso jon ndëëhan: \p —Viochen xjen na tomꞌan yohoꞌ, totsiꞌman ndëëhoꞌ nchu vaa itsiquindyi tsoñꞌen jñꞌoon na jndui ntyja njan na mꞌaanhanꞌ quiiꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés, ndoꞌ mantyi quiiꞌ jñꞌoon na toninncya nque nnꞌan na tonanꞌneinhan jñꞌoon ntyja ꞌnaan nchu vaa ꞌnan na nguaa. Jñꞌoonminꞌ majndaꞌ na quitsiquindëñꞌenhanꞌ joohanꞌ, ndoꞌ nanein jndë tui chaꞌxjen na totsjö ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joo jñꞌoonꞌñeen. \p \v 45 Ndë joꞌ tyincyaa jon na jndaꞌ nquenhan na taaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tondui. \v 46 Ndoꞌ tso jon ndëëhan: \p —Jñꞌoon na jndui itsiquindyihanꞌ na nquii jon na conduihin Mesías, mancüiixjen ngenon jon naviꞌ tꞌman ndoꞌ xuee na jndë ndye na jndë tueꞌ jon, ngüandoꞌ xco jon. \v 47 Ndoꞌ yo xueeꞌ jon ninncya nnꞌan jñꞌoon na quintcüeꞌ nꞌon nnꞌan jnanhan chaꞌ na ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhan. Juu tsꞌianꞌñeen, Jerusalén ngityeꞌhanꞌ, ngacyahanꞌ ninvaa tsonnangue. \v 48 Maꞌua tsꞌian ndëëhoꞌ na quitjiꞌ jndyoyuhoꞌ jñꞌoonminꞌ ndëë nnꞌan. \v 49 Mancöntyë njñön Espíritu Santo na ncꞌoon jon yohoꞌ. Nquii jon na jndë tcoꞌ Tyëhöꞌ ꞌndyo jon na nninncyaa jonhin quiiꞌ nꞌonhoꞌ. Majoꞌ quintjohoꞌ Jerusalén ata xjen na ncyꞌonhoꞌ cüentahin na nnan jon nandye, chaꞌ nnanꞌxuanhoꞌ najndei quiiꞌ nꞌonhoꞌ. \s Tava Jesús quiñoonꞌndue \r (Mr 16:19-20) \p \v 50 Ndoꞌ tachu Jesús joohan toꞌndyo tsjoon Jerusalén. Squehan ndyooꞌ tsjoon Betania. Juu xjenꞌñeen sintyja jon ntꞌö jon cjohan na ityio jon jnꞌaanhan. \v 51 Ndoꞌ juu xjen na ityio jon jnꞌaanhan, suehanꞌhin, tava ntcüeꞌ jon quiñoonꞌndue. \v 52 Ndoꞌ joohan jndë na jnanꞌtꞌmaanꞌhan jon, tyentcüeꞌhan Jerusalén na nein jndyihan. \v 53 Ninnquiiꞌchen toꞌohan vatsꞌon tꞌman na tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon.